Posts Tagged fizika

Fiziki v škripcih

Dobri stari časi gimnazije, ko so bili škripci še brez mase in smo fiziko menda še razumeli…

,

No Comments

Nobelova nagrada za fiziko 2011

Švedska kraljeva akademija znanosti bo letošnjo Nobelovo nagrado za fiziko podelila trem kozmologom; ena polovica gre v roke

Saul Perlmutterju (roj. 1959)
The Supernova Cosmology Project
Lawrence Berkeley National Laboratory and University of California,
Berkeley, CA, USA

in druga polovica skupno

Brian P. Schmidtu (roj. 1967)
The High-z Supernova Search Team
Australian National University,
Weston Creek, Australia

in

Adam G. Riessu (roj. 1969)
The High-z Supernova Search Team
Johns Hopkins University and Space Telescope Science Institute,
Baltimore, MD, USA

za

“odkritje pospešenega širjenja vesolja skozi opazovanje oddaljenih supernov.”

Podelitev bo 10. decembra na obletnico smrti Alfreda Nobela. Fotografije treh lavreatov pa lahko vidite  tukaj.

No Comments

Saj ni res, pa je: Osupljivi materiali

Na internetu se da najti sezname mnogih stvari in eden zanimivejših je zagotovo 7 Man-Made Substances that Laught in the Face of Physics. Originalni seznam si lahko ogledate tu (če ste pristaš raznih čudnih/zanimivih/osupljivih stvari, še malce pobrskajte za seznami na straneh Cracked ali recimo Listverse (oz. po delu o znanosti)). Pa da vidimo, katere snovi so si prislužile ta laskavi naziv.

Ferofluidi

ježkasti ferofluid matematični vzorčki

Ferofluid: na kratko – je tekočina, ki se pod vplivom magnetnega polja močno polarizira. Na dolgo – je koloid (oz. suspenzija) iz zelo zelo majhnih (1-10nm) feromagnetnih delcev v tekočini (ponavadi organskem topilu ali vodi, ki vsebuje sredstvo za zmanjšanje površinske napetosti) in je superparamagneten. Pod vplivom magnetnega polja preide v trdno fazo – nastanejo osupljive skulpture (v obliki ježkov, božičnih drevesc in še česa bolj abstraktnega) (lahko si ogledate ferofluid v akciji). Zaradi zmožnosti menjave agregatnih stanj (in ostalih presenetljivih lastnosti) se jih uporablja kot tesnila (npr. v trdem disku), lubrikante, v stealth tehnologiji za barvo, ki absorbira radarske valove, v medicini za povečanje kontrasta pri slikanju z magnetno resonanco in še in še …  Če ga hočete imeti doma, so navodila za izdelavo tu.

Aerogel

frustracija, ko ne moreš prižgati vžigalice :) fire proof your crayons

‘Zamrznjeni dim’ – aerogel je trdna snov z zelo majhno gostoto, ki nastane, ko s Kistlerjevim postopkom nadomestijo tekočo komponento gela z zrakom – snov tako na koncu vsebuje kar 90% zraka. Uporablja se ga pretežno kot izolacijski material (za toplovode oz. kakršnekoli cevi, hladilnike, pečice, oblačila), saj ima najnižjo toplotno prevodnost in najmanjšo gostoto med trdnimi materiali (med neverjetne lastnosti spadajo tudi nizka prehodnost zvoka, odlična absorbcija energije, nizka dielektrična konstanta …). Je tudi ognjevaren material, kar dokazujeta zgornji fotografiji in prenese velike obremenitve, če ga le ne poskušate prelomiti na pol. Read the rest of this entry »

, , , , ,

1 Comment

Ni Nobelova, je pa blizu …

… če ne po resnosti nagrade pa vsaj po imenu. V začetku oktobra od leta 1990 na univerzi Harvard (prej na MIT) predstavniki humorne znanstvene revije Annals of Improbable Research (Anali neverjetnih raziskav) organizirajo podelitev nagrad za dosežke, ki ljudi sprva nasmejijo, a jim kasneje dajo misliti, nekakšno parodijo podelitve Nobelovih nagrad – Ig Nobel awards. Ime je skovanka iz besed ignoble, ki pomeni nekaj neizvirnega, nizkotnega in imena Nobel, po kom drugem kot po Alfredu Nobelu.

Podelitev zaznamujejo dejanski Nobelovi nagrajenci, ki nagrade podeljujejo, kratki govori nagrajencev (saj jih v primeru pretiranega govoričenja prekine piskajoč glasek, naj že enkrat nehajo, saj se na smrt dolgočasi), metanje papirnatih letal, lekcije 24/7, kjer raziskovalci v 24 sekundah opišejo svojo temo in nato v sedmih vsem razumljivih besedah povzamejo bistvo … Dogodek se konča z besedami “Če niste osvojili nagrade – in še posebej, če ste jo – več sreče prihodnje leto!”

Raziskave pokrivajo mnoga podočja, od fizike in ostalih naravoslovnih ved, do literature, higiene, ekonomije, in nenazadnje miru (mnogokrat z ironičnim podtonom). Spodaj je naštetih nekaj fizikalnih in drugih nagrajenih raziskav. Read the rest of this entry »

,

No Comments

Miselni eksperimenti za vsak žep

Znanost temelji na eksperimentih – z njimi potrdimo ali ovržemo teorije, testiramo nove ideje … Vendar pa ni potrebno vseh eksperimentov dejansko izvesti. Takemu, ki ga ni mogoče ali pa ni potrebe, da bi ga v resnici izvedli, lahko rečemo miselni preskus / eksperiment (skovanka, ki je maslo Nemcev, po njihovo Gedankenversuch oz. Gedankenexperiment). Glavna prednost je, da zanj ne potrebujemo kalkulatorja, Bronštajna ali kakšne Mathematice, celo papir je ponavadi odveč. Pa si jih oglejmo par.

Šprinterske želve, mirujoče puščice in nezmožnost gibanja

Gotovo ni bralca tega članka, ki še ni slišal za tekmovanje med Ahilom in želvo, za ta znani paradoks, ki kljubuje zdravi pameti, pa vendar … Glavni krivec je domnevno Zenon iz Eleja, grški filozof in zaprisežen zagovornik ideje, da je gibanje le iluzija. Idejo je opisal z vsaj osmimi paradoksi, od katerih so trije opisani v nadaljevanju.

Prvi (‘Achilles and the tortoise’) pravi, da počasnejšega tekača hitrejši nikoli ne bo mogel prehiteti, saj se bo počasnejši vedno premaknil za nekaj malega naprej, ko bo hitrejši dosegel njegovo prejšnje mesto. V mislih bi se nam celotna stvar mogoče še zdela smiselna, vendar ko se spomnimo na katerokoli atletsko tekmovanje, to kaj hitro propade. (Možna rešitev iz zagate paradoksa, bi bila, če bi lahko Ahil želvo, ko bi se ji dovolj približal, enostavno pograbil in prestavil kakšen meter za sabo, vendar bi to uničilo čar paradoksa, matematike pa razjezilo, kako smo lahko pomislili na tako trivialno rešitev.)

Drugi (‘Dichotomy paradox’) zanika zmožnost premikanja, saj moramo, da bi nekam prišli, najprej opraviti polovico poti, pred tem četrtino, pred tem osmino in tako v neskončnost. Da bi se premaknili za čisto majhen kos poti, bi tako morali opraviti neskončno korakov. Skratka, predstavljajte si tekača, ki po poku štartne pištole kot kip stoji za štartno črto, se zmedeno praska po glavi in razmišlja, kako naj sploh začne.

Za zadnjega (‘Arrow paradox’) si moramo zamisliti puščico v letu. Let je očitno zvezen, vendar pa če puščico pogledamo v vsakem trenutku, bo za vsak tak trenutek zasedala neko mesto in na njem mirovala. V nobenem trenutku se ne bo premikala, torej se sploh ne bo mogla premakniti.
Vsem trem argumentom pravimo paradoksi, saj očitno nasprotujejo našimi izkušnjami – v mislih ima vse skupaj še nekakšen smisel, kruta realnost pa jih kljub ‘utemeljeni logiki’ povozi na celi črti.

... in zato, gospa profesor, sem zamudil k pouku

Read the rest of this entry »

, , ,

2 Comments

Ångström

Ångström je merska enota, ki jo zelo radi uporabljajo kemiki in fiziki, še posebej tisti, ki se ukvarjajo s fiziko nizkih in srednjih energij. Oznaka zanjo je kakopak Å, prikladna pa je zato, ker nam, ko imamo opravka z razdaljami nič_cela_nekaj nanometra ni treba pisati nadležne ničle in vejice. Takole:

0.1nm\;=\;1$\AA$\qquad oziroma \qquad 1$\AA$=10^{-10}m

Å pa je pravtako mestece v Nordlandu na Norveškem, ki ga vsi prej omenjeni fiziki in kemiki neverjetno radi obiskujejo, čeprav je edina zanimiva stvar tam tale tabla.

Širca na Norveškem

, , , ,

4 Comments

Problemi za milijon dolarjev

The Clay Mathematics Institute (CMI) of Cambridge, Massachusetts (http://www.claymath.org) je 24. maja 2000 v okviru Millennium Meeting-a razglasil sedem največjih še nerešenih problemov matematike in ustanovil fond, vreden $7.000.000, za rešitve teh problemov – $1mio za vsako.

Na odločitev, katere probleme uvrstiti med največjih 7, je vplivalo tudi predavanje Davida Hilberta 8. Avgusta 1900, v katerem je navedel svoj seznam 23. problemov. Problemi pa so naslednji:

1. Domneva Bircha in Swinnerton-Dyera
2. Domneva Hodgea
3.
Obstoj in gladkost rešitev Navier–Stokesovih enačb
4.
P = NP
5.
Poincaréjeva domneva
6.
Riemannova hipoteza
7.
Obstoj teorije Yanga in Millsa in “masna vrzel”

 

Hilbert curve

Hilbert curve

 

 

Read the rest of this entry »

, , , , , , , , , , ,

2 Comments