Posts Tagged alojz kodre

Dan brisače na FMF dva nič ena nič

25.5 ni poznan le kot dan mladosti, povsod po svetu na ta dan praznujejo tudi Towel day (dan brisače). Tradicionalno nošenje zagotovo najbolj uporabne stvari v vesolju se je začelo leta 2001, ko so se ob prerani smrti Douglasa Adamsa, avtorja Štoparskega vodnika po galaksiji, navdušenci odločili, da bodo njemu v spomin vsako leto štirinajst dni po njegovi smrti praznovali ta poseben dan.

Dva od petih imata 25.5. rojstni dan. How cool is that?

Brisačonosci na FMF

Ampak zakaj ravno brisača? Odgovor poda kar knjiga sama:

Štoparski vodnik po Galaksiji ve o brisačah povedati kar dosti stvari: Brisača, pravi, je takole približno naj – naj najkoristnejša stvar, ki si jo medzvezdni popotnik lahko omisli. Po eni plati ima veliko praktično vrednost – lahko jo ovije okrog sebe, da ga greje, ko prečka mrzle lune Bete Jaglana; na lesketajočih se plažah iz marmornega peska na Santraginusu V se lahko uleže nanjo in vdihava opojne morske hlape; na njej lahko spi pod zvezdarni, ki sijejo tako žareče rdeče na puščavskem Kakrafoonu; lahko jo razpne kot jadro na majhnem splavu in se odpelje po počasni težki reki Moth; mokro lahko uporabi kot orožje v boju z golimi rokami; lahko si jo ovije okrog glave, da se zaščiti pred škodljivimi izparinami ali da se obrani pogleda traalskega hroščatega krvoloka (neznansko neumna žival: če ga ne morete videti, sklepa, da tudi on ne vidi vas – zabit ko štor, ampak zelo zelo krvoločen); z njo lahko maha v stiski, da prikliče pomoč, in seveda se z njo lahko tudi obriše, če je še vedno dovolj snažna. Še mnogo pomembnejša je psihološka vrednost brisače. Je že tako, da vsak strag (strag: ne-popotnik), brž ko pri štoparju opazi brisačo, samodejno privzame, da poseduje štopar tudi zobno krtačko, flanelasto otiračo za obraz, milo, pločevinko keksov, čutarico, kompas, zemljevid, klobčič vrvice, razpršilec proti obadom, opremo za dež, vesoljski skafander itd itd. Še več, taisti strag bo tudi z veseljem posodil štoparju katerokoli od teh ali nadaljnjega ducata drugih stvari, ki jih je štopar po nesreči “izgubil”. Strag si namreč misli, da je vsakdo, ki je prepotoval Galaksijo podolgem in počez, se prebil skozi njene temačne kotičke, vzdržal v strahotno neenaki borbi s sovražnimi silami in jih končno tudi premagal, pri vsem tem pa še vedno ve, kje ima brisačo, očitno človek, s katerim je treba računati. Odtod tudi izraz, ki se je ustalil v štoparskem žargonu, kot na primer v zvezi “Hej, ti gnaš tega hupi Forda Prefecta? Tapravi frud, ve, kje ima brisačo.” (Gnaš, gnajti: poznati, vedeti za, srečati, spati z; hupi: kul tip; frud: res blazno kul tip.) (Štoparski vodnik po galaksiji, prevedel Alojz Kodre)

Na faksu je bilo mogoče videti mnogo ljubiteljev te znanstvenofanstastične knjige (ali mogoče brisač nasploh), kako so se oviti v mehko blago (oziroma z brisačo vrženo čez ramo) sprehajali po hodnikih.

še brisač, še

Še več ljudi! Še več brisač!

Letos pa je bilo pripravljeno tudi presenečenje. Z dovoljenjem dekana smo za slabega pol dneva zastavo, ki visi pred vhodom v fakulteto, zamenjali s pravo brisačo, s črno številko 42 na rdečem ozadju, ki je bila tako par ur deležna marsikatere dvignjene obrvi ali nasmeška. Slovesno dviganje in spuščanje zastave/brisače je bilo zabeleženo tudi na digitalnem filmu, posnetek se bo tako mogoče pojavil na tej strani, kdo bi vedel.

Levo: pri izdelavi smo za pomoč zaprosili tudi hišnika. Desno: še zadnja priprava številk

 

Slavnostno dvigovanje brisače. Manjkala je mogoče samo še svečana himna.

Slavnostno dvigovanje brisače. Manjkala je mogoče le še svečana himna.

A zakaj je na brisači pisalo ravno 42? Če ste brali Štoparja ali pa vsaj FMF revijo, odgovor zagotovo poznate. Za tiste nevedne – to je odgovor na vprašanje o življenju, vesolju in sploh vsem (dejansko vprašanje pa še vedno ostaja ovito v tančice skrivnosti). Tisti bolj pozorni so na dan brisače lahko 42 zapazili tudi na steklenih šipah predavalnic v drugem nadstropju, na stropu v učilnici F5 ter na asfaltu pred faksom, napisanih s kredo. Če se jih je kdo spravil prešteti, je prav možno, da bi jih naštel prav 42 …

Ana

, ,

4 Comments

42

Število 42 dostikrat v slengu uporabimo kot končni odgovor na vsa vprašanja. Slavo je temu številu podala knjiga Štoparski vodnik po galaksiji. Je število avtor izbral naključno ali nemara skriva kakšen globji pomen? Avtor Janez Turk si je s pomočjo kolega Jurija Stritiha za 42. objavo na FMF reviji zastavil to vprašanje. Prijetno branje.

Nekaj mesecev nazaj sva sedela s kolegom v študentskem klubu. Nekaj dni prej sem na pobudo prof. Čadeža prebral knjigo “First Threee Minutes” avtorja Stevena Weinberga, ki je kniga o kozmologiji. Kolegu sem predstavil nekaj izsledkov branja:

Hitrost širjenja vesolja je podana s Hubblovo konstanto:

Hubble je v 30ih letih prejšnjega stoletja izmeril spektre različno oddaljenih galaksij. Oddaljenost določene galaksije je določil z opazovanjem utripajočih zvezd kefeid v njej. Njihov izsev (absolutna magnituda (M)) je odvisna od periode utripanja (P). Tako lahko z merjenjem magnitude in periode utripanja dokaj natančno izmerimo njihovo oddaljenost.

M_v = -2.81 log(P)-1.43

Iz spektra je z upoštevanjem Dopplerjevega pojava lahko določil hitrost oddaljevanja galaksij. Rezultate je vnesel na graf in človeštvo je dobilo Hubblov zakon:

Zakon pravi: “Vesolje se širi. Razdalja med dvema točkama se povečuje. Dlje ko sta dve točki narazen, hitreje se oddaljujeta.”

Naklon premice pri Hubblovem zakonu pove s kakšno hitrostjo se od nas oddaljuje galaksija z določeno oddaljenostjo. Če hočete bolj formalno zapisano:

H = \frac{\dot{R}}{R} = 74.2 \pm 3.6 \frac{\frac{km}{s}}{Mpc}

Starost vesolja je podana s Hubblovo konstanto:

Vesolje se širi, torej je bilo prej manjše. V vesolju sta pravzaprav  “prej” in “manjše” sopomenki. Velikost vesolja je najbolj smiselno definirana kot povprečna razdalja med sosednjima galaksijama in se sčasoma veča. Narišemo diagram velikosti vesolja v odvisnosti od časa. To seveda lahko naredimo, kajti ko gledamo oddaljene galaksije jih vidimo takšne, kot so bile v preteklosti.

Tangenta na krivuljo velikosti vesolja od časa je Hubblova konstanta. Predpostavimo še, da je bila začetna velikost vesolja nič ter da se je v zgodovini vesolje širilo enakomerno. Tedaj lahko izračunamo starost vesolja kot:

T= H^{-1} = 13,4 \cross 10^9 let

Kritična gostota vesolja je podana s Hubblovo konstanto:

Dostikrat se pojavi vprašanje: Kako se bo vesolje končalo? Lahko se bo širilo v neskončnost, lahko se bo skrčilo v točko ali pa obstalo v neskončnosti. Podobno kot žoga, ki jo mečemo v zrak na planetu brez atmosfere. Žogo vrzimo s hitrostjo manjšo od ubežne in po dvigovanju se bo ustavila in padla na tla. Vrzimo jo s hitrostjo večjo od ubežne in žoga se ne bo vrnila nikoli več. Vrzimo jo natančno z ubežno hitrostjo in žoga se bo ustavila šele neskončno stran od planeta.

Za vesolje lahko povemo podobno zgodbo: Vesolje gledamo na zadosti veliki skali, da se zdi homogeno. Vzamemo nek kroglast volumen. Galaksija na robu volumna ima potencialno gravitacijsko energijo:

W_p = -\frac{4\pi m R^2 \rho G}{3}

Zaradi širjenja vesolja pa ima tudi kinetično energijo:

W_k = \frac{1}{2} m v^2 = \frac{1}{2} m H^2 R^2

Zapišemo lahko skupno energijo. Za vezane sisteme je značilna negativna energija ( v tem primeru bi se vesolje počasi nehalo širiti in se nato skrčilo). Za nevezane sisteme je značilna pozitivna energija (vesolje bi se širilo v neskončnost). Nas pa zanima ravno kritični primer, kjer je skupna energija enaka nič.

[Unparseable or potentially dangerous latex formula. Error 4 ]

kritična gostota je tako podana z enačbo:

 \frac{1}{2} H^2 = \frac{4}{3} \pi  \rho G

Kolegu zgodbo zaključim z besedami: ” … in tudi to je Hubblova konstanta!! To je številka, ki pove vse,” pogleda me s tistim znanim pogledom, ki skriva nek splošen hec, ki mi je ušel. Obema se iz ust izvije število 42. “Koliko pa je hubblova konstanta?” vpraša. “74 je! Starejše meritve z manj natančnimi metodami pa so dale rezultat 70 kilometrov na sekundo na megaparsek”.  Oh, škoda da ni 42. Počakaj malo, Douglas Adams je bil anglež, preračunajva jo v milje. in rezultat ki sva ga dobila:

H = 70 + 3.6 \frac{km/s}{Mpc} = 43.5 + 2.24 \frac{miles/s}{Mpc}

je znotraj eksperimentalne napake 42.

Janez

, , , , , , , , ,

No Comments