Archive for category za zabavo

Oktober – mesec za nove začetke

APZ TT tudi letos k sodelovanju vabi nove pevce

plakat
Začetek šolskega leta je čas, ko se večina študentov na svojo žalost veliko ukvarja z birokracijo in čakanjem v vrstah. Ta čas pa lahko poleg usklajevanja urnikov, urejanja študentske prehrane in čakanja v vrsti za mesečno vozovnico za avtobus prinese tudi prijetnejše reči.

Vsi vemo, da ima študentsko življenje tudi lepšo plat. Spoznavanje novih ljudi, krajev in načinov za zabavno preživljanje prostega časa, to so stvari, zaradi katerih je lepo biti študent. APZjevci imajo vse to in še dobro glasbo za povrh.

zbor

Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani ob začetku nove pevske sezone v svoje vrste vabi nove pevce. Torej, če rad prepevaš, potuješ in se zabavaš v dobri družbi, piši na info@apz-tt.si ali v času uradnih ur pokliči na 031-314-287 in si zagotovi svoj termin za avdicijo.

Pridruži se in jo z APZjem pojoč mahni v svet!

Kovčki

No Comments

Fizikalni tarok

Bilo je nekaj let nazaj, ko sva se s kolegico sredi predavanj spraševali, koga od profesorjev in asistentov bi dali na tarok karte namesto standardnih ilustracij, ki jih zagotovo pozna skoraj vsak slovenski študent. Ko sem se na začetku leta spomnila te ideje, si nisem mogla kaj, da nisem narisala najprej ene karte in potem (ker je že prva izgledala super) še vseh ostalih. To, da pri Piatniku ponujajo izdelavo individualnih kart, je še dodatno spodbudilo misel, da bodo karte nekoč postale resničnost.

Zdaj, ko je vse dokončano, bom začela zbirati naročila vseh tistih, ki bi radi imeli tak poseben paket tarok kart. Ob naročilu bom pobrala 18€ na paket kart in mail, da bom lahko sporočila, kdaj bodo karte prišle, da se jih bo lahko prevzelo na faksu. Za naročilo me lahko najdeš na faksu, mi sporočiš na 041 885 837 ali pa pošlješ sporočilo na anchy89 [at] yahoo.com. ETA bo najbrž konec izpitnega obdobja, kar je še ravno prav, da bo letošnji počitniški tarok nekaj posebnega.
 

Ana

,

9 Comments

Plišaste porazdelitve in delci

Ko je govora o plišastih igračah, se vedno spomnimo na mehke medvedke, zajčke in mucke, vendar česa bolj geeky ponavadi ne najdemo. To je bilo nekoč. Zdaj lahko svojo matematično (oz. bolj natančno, statistično) žilico potešite z eno od plišastih statističnih porazdelitev:

porazdelitve

Razdeljene so v peterico prijaznih in peterico zlobnih, ki študentom ponavadi rade ponagajajo na izpitih. A kaj predstavljajo te anatomsko pravilne porazdelitve?

Normalna (Gaussova) porazdelitev – široko uporabljana zvezna porazdelitev, ki opisuje realne naključne spremenljivke, porazdeljene okoli povprečne vrednosti. Uporablja se jo res, ampak res povsod. Zanimivo je, da pri konvoluciji večine funkcij z zaporednimi operacijami dobivamo Gaussovo obliko.

f(x) = \frac{1}{\sqrt{2\pi \sigma^2}}e^{-(x-\mu)^2/2\sigma^2}

porazdelitev χ2 (hi kvadrat) – sestavlja družino zveznih verjetnostnih porazdelitev vsot kvadratov k neodvisnih normalno porazdeljenih slučajnih spremenljivk. Najpogosteje se uporablja pri testiranju hipotez, konstrukciji intervala zaupanja in preverjanju kvaliteta fita.

f(x,k) = \frac{1}{2^{k/2}\Gamma(k/2)}x^{k/2-1}e^{-k/2} Read the rest of this entry »

, ,

No Comments

Ko bi vsaj imel Portal Gun …

Ni ga ljubitelja videoiger, ugank in sarkastičnih opazk, ki ne bi slišal za Portal. Igra, ki je izšla leta 2007 (nadaljevanje pa dobila letos), uporablja prav zanimiv igričarski element – portale, ki se obnašajo kot nekakšne črvine, skozi enega vstopiš in skozi drugega prideš ven. Kar je posebej zanimivo, je, da se pri prehodu skozi portal ohrani gibalna količina, kar nam daje možnosti dolgih ali visokih skokov. Par uporab je prikazanih na spodnji sliki, 1. kako to sploh deluje, 2. kako se lahko s pomočjo portalov izognemo pastem, 3. kako uporabimo princip ohranitve gibalne količine in 4. kako portale kombiniramo z drugimi predmeti, naprimer kocko.

Prikaz igralne mehanike v Portalu

Uporaba takšnih ‘črvin’ prinese dosti novih izzivov, a mnogi razmišljajo, kako priročno bi bilo imeti tako napravo kar doma. Z enim portalom doma in drugim v službi bi občutno skrajšali pot na delo, med gledanjem televizije nam ne bi bilo potrebno vstati in se odpraviti do hladilnika, veliko hitreje bi potovali po svetu. Par naslednjih videov in povezav predstavlja ideje, kako bi to čudovito tehnologijo uporabili v resničnem življenju.

ali najdete, kaj je narobe s to sliko?

Raperska različica pomešana z dinamično tipografijo v pesmi predstavi prednosti portalov.

Za lenega človeka bi lastništvo Aperture Science Handheld Portal Device (kakor se ji uradno reče) pomenilo en korak bližje totalnemu zabušavanju na kavču.

Zafrkancija iz mota igre ‘Now you’re thinking with portals’ uporablja portale za izvedbo raznoraznih potegavščin.

Tudi marsikatera videoigrica bi profitirala z vključitvijo portalov v igro, naprimer Mario, Mega Man ali Link.

Vendar se ob vsem tem pojavi tudi kakšno fizikalno vprašanje – na kakšne probleme lahko naletimo, če bi taki portali obstajali oz. kakšne ‘rešitve’ se pojavijo.

Eden od predlogov je sledeč: enega nad drugim postavimo portala, skozi enega spustimo vodo, ki bo zdaj ujeta v nekakšni neskončni zanki, med njiju pa turbino, po kateri bo tekla voda. Ali smo dobili nekakšen perpetuum mobile?

troll

Ali bi dejansko lahko s takimi portali stali sami na sebi? Reč bi bila podobna vsem tistih zafrkancijam, naj sami sebi podamo ‘ravbarske’ ali pa se potegnemo za ovratnik.

Še en problem se pojavi, ko stvari skozi dva portala združimo. Debata o takih stvareh je zagotovo potekala po marsikaterih forumih, a dvomim, da . Eden od problemov je predstavljen na spodnji sliki: skozi dva portala zavarimo palico, da nima več koncev. Kaj se zgodi, če jo spustimo? Kaj se zgodi, če prestavimo portal? Najverjetneje narobe hodijo nepopolna pravila, kaj se dogaja znotraj portalov, ko jih prestavljamo.

Na koncu na žalost (ali pa na srečo za znanost) ugotovimo, da taki portali ne obstajajo in da je bila torta žal le laž.
Ana

P.S. Vendar to ne pomeni, da ne morete v komentarjih predlagati še kakšne dodatne uporabe ali pa izpostaviti kakšnega očitnega problema, ki se pojavi pri uporabi takih portalov.

, ,

1 Comment

Število pi – nekaj zanimivosti

Spet se bliža čas, ko pred hrupno množico stopijo mladi zanesenjaki in zdrdrajo čim več števk določenega števila. Ja, do 3.14. (kot pravijo Američani) je še čisto malo. Ne pozabite na vsakoletno recitiranje!

Foxtrot

Kako si ga zapomniti?

Ljudje prisegajo na različne metode – števke se učijo v sklopih, predstavljajo si jih napisane na listu, zraven prepevajo … vendar zagotovo najbolj zanimiv način (čeprav ne pretirano uporaben za več kot kakšnih dvajset števk) je mnemotehnika v obliki pesmic, kjer število črk v besedi pomeni vrednost števke – metoda ima celo svoje ime – piphilology. Seveda se bo enkrat pojavila ničla in pokvarila sistem, vendar so si zanesenjaki s kanček preveč časa izmislili drugačne dogovore, ki vsebujejo tudi ničlo.

Za pesniške duše so si ljudje izmislili pesmice na temo π:

Que j’aime a faire apprendre                                    Kako bi se rad naučil
Un nombre utile aux sages!                                     število uporabno za modrece.
Glorieux Archimède, artiste ingenieux,                   Veličastni Arhimed, genialni umetnik.
Toi, de qui Syracuse loue encore le mérite!             Ti, iz Sirakuz, ki si še vedno zaslužiš hvale.

Sir, I bear a rhyme excelling
In mystic force, and magic spelling
Celestial sprites/spirits elucidate
All my own striving can’t relate.

Rahlo bolj razumljive so zgodbice, nekatere brez prave veze s številom, druge take, ki okoli njega stkejo pravo malo prigodo.

How I want a drink, alcoholic of course, after the heavy lectures involving quantum mechanics. One is, yes, adequate even enough to induce some fun and pleasure for an instant, miserably brief. (še krajši in daljši)

V Matematičnem blefsikonu se najde tudi slovenska verzija, ki bi si zaslužila, da si jo zapomni vsak študent FMF.

Kar v bife k Majdi odjadramo po težkih vajah – pir omili glavobol, posledico groznih predavanj. (Knjiga pravi, da rahlo spremenjena verzija za profesorje zamenja pir s sokom, težko postane lahko in predavanja študenti, trdi pa tudi da boste tako ali drugačno različico našli na zidovih najbližje matematične fakultete.)

Malce bolj ambiciozna zgodba uporablja ločila namesto ničle (razen pike), besede daljše od 9 črk predstavljajo dve zaporedni števki in vsaka števka predstavlja samo sebe. Torej:

For a time I stood pondering on circle sizes. The large computer mainframe quietly processed all of its assembly code. Inside my entire hope lay for figuring out an elusive expansion. Value: pi. Decimals expected soon. I nervously entered a format procedure. The mainframe processed the request. Error. I, again entering it, carefully retyped. This iteration gave zero error printouts in all – success.

Največ pohval glede te metode si zagotovo zasluži Mike Keith, ki je leta 1996 izdal kratko zgodbo Cadaeic Cadenza s 3835 besedami, ki upoštevajo načela piphilologije ter knjigo Not a Wake, ki združuje pesmi, kratke zgodbe, dramska dela … v 10 000 števkah π.

Kogar zanimajo še druge verzije, naj si pogleda wiki članek o tej temi.

xkcd

Kako ga izračunati?

Za prvo silo zadostuje 3.14 ali pa 22/7, vendar kako π dejansko izračunamo? Eno izmed prvih formul je na svet spravil François Viète, nanaša pa se na poligone z 2n stranicami:

\frac{2}{\pi}=\sqrt{\frac{1}{2}}\times\sqrt{\frac{1}{2}+\frac{1}{2}\sqrt{\frac{1}{2}}}\times\sqrt{\frac{1}{2}+\frac{1}{2}\sqrt{\frac{1}{2}+\frac{1}{2}\sqrt{\frac{1}{2}}}} \times\dots

John Wallis je odkril formulo, ki si je ni težko zapomniti:

\frac{\pi}{2}=\frac{2}{1}\times\frac{2}{3}\times\frac{4}{3}\times\frac{4}{5}\times\frac{6}{5}\times\frac{6}{7}\times\frac{8}{7}\times\frac{8}{9}\times\dots

Še eno vrsto, ki si jo enostavno zapomniš, sta hkrati odkrila James Gregory in Gottfried Leibniz, vendar ta konvergira ekstremno počasi.

\frac{\pi}{4}=1-\frac{1}{3}+\frac{1}{5}-\frac{1}{7}+\frac{1}{9}-\frac{1}{11}+\frac{1}{13}-\cdots

Pi pi pi pi pi piiiii - Brown sharpie

Zagotovo se boste kakšne od teh formul spomnili iz poglavja Fourierovih vrst.

 \frac{\pi^2}{6}=1+\frac{1}{2^2}+\frac{1}{3^2}+\frac{1}{4^2}+\frac{1}{5^2}+\frac{1}{6^2}+\dots= \displaysytle\sum_{n=1}^{\infty}{\frac{1}{n^2}}
\frac{\pi^3}{32}=1-\frac{1}{3^3}+\frac{1}{5^3}-\frac{1}{7^3}+\frac{1}{9^3}-\frac{1}{11^3}+\dots= \displaysytle\sum_{n=0}^{\infty}{(-1)^n\frac{1}{(2n+1)^3}}
\frac{\pi^4}{90}=1+\frac{1}{2^4}+\frac{1}{3^4}+\frac{1}{4^4}+\frac{1}{5^4}+\frac{1}{6^4}+\cdots= \displaysytle\sum_{n=1}^{\infty}{\frac{1}{n^4}}

Okoli leta 1985 sta Johnatan in Peter Borwein odkrila vrsto, ki je konvergirala izjemno hitro. Kako sta do nje prišla, si ne upam niti pomisliti, saj izgleda tako:

\frac{1}{\pi}=\frac{2\sqrt{2}}{9,801} \displaysytle\sum_{n=0}^{\infty}{\frac{(4n)!}{(n)!^4}}\times\frac{1,103+26,390n}{(4\times 99)^{4n}}

Dvanajst let kasneje pa so drugi brat Borwein, David Bailey in Simon Plouffe objavili formulo, ki nam pomaga izračunati točno določeno števko π, ne da bi pri tem morali izračunati vse prejšnje. Res je, da s to formulo dobimo števke v šestnajstiškem sistemu, vendar pretvorba v desetiškega spet ni tako grozljivo težka, da se je ne bi splačalo narediti. Kaj več o BBP algoritmu si preberite na wiki strani, formula pa je takšna:

\pi= \displaysytle\sum_{n=0}^{\infty}{\left(\frac{4}{8n+1}-\frac{2}{8n+4}-\frac{1}{8n+5}-\frac{1}{8n+6}\right) \left(\frac{1}{16}\right)^n}

Če želite izvedeti še kaj več o premnogih numeričnih aproksimacijah števila π, si oglejte še en wiki članek in se prepričajte, da π nastopa res povsod.

Vir: Ian Stewart: Professor Stewart’s Cabinet of Mathematical Curiosities, Robert Ainsley: Matematični blefsikon

Kako ga proslaviti?

Če še ne veste, kako bi proslavili 14. marec, namenite pogled tej strani, ki je polna idej, kaj početi na tak okrogel dan.

Ana

,

No Comments

Ugani kdo – the real deal

Kolega Ferjančič s faksa & Co. so se odločili organizirati prvi real life Clue(do). Ker se od fizika in matematika pričakuje, da zna logično razmišljati in povezovati stvari v celoto, bi bila udeležba na takem dogodku super za trening malih sivih celic ter popestritev sobotnega popoldneva. Kaj imajo organizatorji povedati o dogodku?

Zabavni družabni dogodek »Ugani kdo« je prvi tovrstni dogodek organiziran pri nas, ideja pa izvira iz naše udeležbe na podobnem dogodku v Torontu, novembra 2009. Namenjen je vsem – mladim, odraslim, družinam, osnovnošolcem in vsem, ki iščete zabavni način preživljanja sobotnega popoldneva.

Udeleženci dogodka imajo vlogo detektivskega pomočnika, ki rešuje umor. Za zaslišanje, ki bo potekalo v soboto, 16. aprila 2011 ob 17.00, je detektiv ponovno povabil vse osumljence na kraj zločina – v CityPark. Sedaj pa prosi udeležence dogodka, da so njegovi pomočniki in mu iz delčkov informacij, ki jih posreduje vsaka oseba, pomagajo identificirati pravega morilca. Vsak detektivski pomočnik (udeleženec dogodka) mora z uspešno opravljenimi nalogami pridobiti vse potrebne informacije od vsakega osumljenca in jih sestaviti v smiselno celoto ter detektivu sporočiti, kdo je morilec.

Igra traja približno 60 minut; med šestimi osumljenci morajo udeleženci najti tistega, ki je zagrešil umor, na eni od šestih lokacij v CityParku, z enim teh orožij: lopata, vrv, nož, vaza, sekira, šal.

Pripeljite s seboj prijatelje in ne pozabite na detektivski blok in svinčnik!

Novicam lahko sledite na uradni spletni strani.

Ana

,

No Comments

Fizik vs. čarovnik

Pri predmetu Posredovanje fizike sta kolega Klemen Kelih in Nejc Davidović pripravila zanimiv film, za katerega upamo, da bi za fiziko navdušil marsikoga.

Janez

2 Comments