Archive for category strip

Fiziki v škripcih

Dobri stari časi gimnazije, ko so bili škripci še brez mase in smo fiziko menda še razumeli…

,

No Comments

Predpočitniški paket stripov

Počasi se bliža tako zasluženi konec poletnega izpitnega obdobja in k temu paše tudi malce sprostitve v obliki (tokrat samih) one-panel stripov nekaterih do zdaj še ne ostripanih profesorjev/asistentov (obiskovalci četrtega nadstropja Jadranske 19 ste jih mogoče že opazili, tisti, ki pa jih še niste, pa uživajte v njih tu).


Za zdaj si to še lahko privoščimo, ko bomo računali parametre jedrskih reaktorjev pa raje ne.


Tavtologija v malem.


Če kdo ve, naj napiše, kako se lahko funkcija uvrsti v funkcijska nebesa (zdi se mi, da je gotovo tam nekje kakšna ‘analitičnost’ …)


Žalostna ugotovitev vsakega profesorja … včasih znaša tau le par minut.


Podoben problem kot, ko te nekdo vpraša ‘Kaj pa je tista beta tam?’ en dan pred izpitom iz moderne fizike.

, ,

No Comments

Srečno novo leto (+ še par stripov)

Pri FMF reviji želimo vsem bralcem uspešno in netrivialno leto 2011, ker pa vemo, da stripov že dolgo ni bilo, naj bo to malo novoletno darilo.

Za kosmato dušo fizikovo, kakor bi rekel Likar.

Beseda “ni smiselno” v kvantni mehaniki ni smiselna!

Nevtrini so take zmuzljive živali …

Pridružite se nam v naslednjem letu ob novem ‘Profesor opozarja’.

Kakšen fizik pa si, če ne uporabljaš Mali… Bronštajna?

, , , ,

No Comments

Stripovski spomini

Na faksu se tekom let pripeti marsikatera zanimiva in dostikrat jo sčasoma pozabimo, vendar tiste zapisane le redko. Če so narisane pa še toliko težje. Zato ponovno predstavljam zanimive izjave izražene v malce bolj umetniški obliki.

... je rekel Leonard Penny, ki pa ga je samo čudno pogledala.

Sinonimi za lepo so tudi ‘rešljiva’,’obrnljiva’ in ‘Mathematica pozna rešitev’.

Alternativna metoda je tudi, s termometrom potrkamo na vrata ...

Obstaja tudi metoda konstruktivne lenobe, vendar več o tem v naslednjem stripu.

čri čri čri čri čri čri ...

Asistenti in profesorji so tako odkrili učinkovit način, kako vzpostaviti tišino v razredu → postavi vprašanje.

Oh, tudi drugi nima signifikantnih fluktuacij, naj gre nekdo hitro po nove flomastre!

Kolegice in kolegi, to je zanimiv prikaz Murphyevega zakona.

THOU SHALL NOT PASS THE ... VERTICAL ASYMPTOTE!

Bralci določene trilogije bodo najbrž prepoznali povezavo, o tem ne dvomim.

(mimogrede: čestitam ljudem, ki so našo revijo našli pod iskalnimi gesli: ‘sredstvo proti obadom’, ‘angleška beseda za lestev’, ‘mrš’ in ‘blazno kul tip’ … polepšali ste nam dan 🙂 )

, ,

1 Comment

S stripom je dan lepši

Učenje je naporno, izpiti so težki, dnevi prekratki, začetek učenja prepozen, vreme nagaja, koncentracija je pa tako ali tako v nekakšnem minimumu. Vzemite si par minutk časa in preletite ‘najnovejše’ stripe, mogoče vam dajo nov zagon za učenje.

Macola je nekako toliko uporabna kot FFT. Torej zelo. A ne povsod.

Potem, ko si enkrat velik in pameten, vidiš, da si vse analitične stvari, ki so zate pomembne, oddelal večinoma do konca faksa.

Včasih tudi kdo prizna, da stvar raje kar enostavno prepiše z lista.

Za pravilno matematično higieno priporočamo vsaj dvajset minut telovadbe izpeljevanja na dan.

Včasih se to dela tako, da pogledaš na zadnjo stran z rešitvami.

Še en ‘and then a miracle occurs’ trenutek v nastajanju.

... ta kolega tudi spi? Kaj je to, skupinsko drnjohanje?

Pojavlja se zlasti od osmih do dvanajstih zjutraj in od pol enih do petih popoldne, med vajami, predavanji in seminarji, ne ločuje med spoloma in nastopi še hitreje, če je prisoten projektor, ki utripa z 20Hz.

Mogoče sta pa ista?

Če bi bili pred tablo kakšni mali kitajski geniji, bi odgovor dobili v 0,4s, rešitev naloge pa eno sekundo kasneje.

No Comments

Stripi na spletu za krajšanje časa

Splet je poln takoimenovanih webcomicov, stripov objavljenih na spletu in ni presenetljivo, da se najde tudi kakšen matematično/znanstveno obarvan, kot nalašč za tipičnega FMF-jevca. Sledi spisek stripov, na katere sem naletela med zapravljanjem časa na internetu in upam, da bodo zadovoljili FMF-jevca v vsakem od vas.

xkcd – Malo je mafijcev, ki še niso slišali za ta strip z neizgovorljivim imenom, ki sam zase pravi, da je spletni strip romance, sarkazma, matematike in jezika (nekateri so ga opisali celo kot: Imamo graf, na osi x je seks, na osi y računalnik). Če vam je všeč znanost, geekovska romanca, računalništvo in nanašanje na internetno pop kulturo, je to pravi strip za vas. (del stripa predstavlja tudi takoimenovani alt-text – enostavno premaknite kurzor čez sliko in pojavil se bo dodatek k stripu)

I first saw this problem on Google Labs Aptitude test. A professor and I filled a blackboard without getting anywhere. Have fun.

Comic JK – Na kratko: xkcd wannabe, uporablja precej podoben stil in je poln znanstvenih besednih iger. Objavlja rahlo pogosteje kot zgornji, kar se lahko pokaže kot plus za novih-stripov-željnega geeka.

 Now I need just one up and down joke ... Read the rest of this entry »

, ,

No Comments

Spet nekaj utrinkov s faksa v stripovski obliki

Dobro smo že zakorakali v nov semester in novim delovnim zmagam naproti. Ker vemo, da pretirano sedenje za knjigami, skriptami in zapiski lahko samo škoduje, si vzemite kratek oddih in preletite nekaj novih stripov, po resničnih dogodkih na FMF.

Že stari Rimljani so vedeli, da je dobro začeti na začetku: zid se začne graditi pri dnu
Naj bo f omejena in Riemannovo integra… nadaljujemo naslednjič.
 
Naredil se bom neumnega tako, da se bom naredil pametnega ... ta rešitev je trivialna.
Pedagoški pristopi so tudi ‘to naredite za domačo nalogo’, ‘dokaz je trivialen in ga bomo izpustili’ ter ‘no, kok je?’

'Gospod profesor, zakaj pa hodite s kalkulatorjem okoli?'
‘Iščemo študenta, ki hodi okoli po faksu  in se pretvarja, da je profesor. Nagrada: kava iz avtomata’

Mohorič jih pa poka, saj ve, da imamo takrat zdravniški pregled
Ob svetem Nikoli bi lahko dobil tudi študijski ekvivalent, npr. ko objavimo rezultate izpita/kolokvija oz. ko bo Proseminar B.

Gospod profesor, kako bi naredili lightsaber iz Vojne zvezd?
Standardna bleferska vprašanja so (according to Matematični blefsikon):
– Kot vidim, je avtor tega teorema iz Norveške (Kitajske, Burkine Faso …); ali so tam že po tradiciji dobri matematiki?
– Ali bi ta teorem lahko odkrili brez evklidske geometrije?
– Ali lahko to dokažemo z računalnikom? (op.p. knjižica je iz leta ’88, danes bi bilo mogoče bolje Ali lahko to dokažemo brez uporabe računalnika?)

če bi kdo rad videl kakšno dobro izjavo spravljeno v strip, naj mi pošlje en prijazen mail na anchy89[at]yahoo.com z izjavo profesorja/asistenta/… in mogoče še opis situacije (kaj je na tabli itd.) (in ja, poznam fizikalni spletnik 🙂 )

, ,

No Comments

Glej ga zlomka, spet stripi

Ker je minilo že nekaj časa od objave zadnjega sklopa stripov, se mi je zdelo primerno, da vas v tem prazničnem obdobju razveselim z novimi. Uživajte v stripih!

tudi v fiziki smo veseli kakšnega takega čudeža (še posebej na kolokvijih)
‘And then a miracle occurs’ je ekvivalent ‘Kaj ni očitno?’

'Ali profesor spodbuja k samostojnemu delu?' -'Ja, rekel je, naj se to naučimo sami doma' 
“Kaj bi spremenili pri predavanjih?” – “Uvedli bi več igranja odbojke”

GPS: 'Preračunavam, preračunavam, preračunavam ...'
Uporabna matematika, ni kaj.

dosti stvari je relativnih, a nekatere so absolutne ... absolutno ne smeš vprašati ženske, koliko je stara
Dober izgovor za marsikateri praktikum …

pazite se leče, ki preži za voglom ...
Ah, ta gravitacija, jaz sem pa tako hotela spati na steni …

No Comments

Kompilacija: Matjaž Željko

Čas hitro mine in kot bi mignil je spet potrebno narediti kakšno stvar za faks. Vsi vemo, da se je težko spet spraviti za knjige, računalnik, skopirane zapiske … saj poletno sonce še kako preveč prijetno sije tam na drugi strani okna. Da pa bo prehod lažji, je tu par stripov z vaj iz matematike (oz. analize, za vse tiste nebolonjce), ki vas bodo, upam da, čim nežneje vpeljali v tisti manj prijeten del študijskega življenja. (če pa ste med tistimi srečneži, ki imajo prosto do oktobra, naj vas stripi spomnijo na faks, da ne boste pozabili, kaj smo tam sploh počeli :))

podpiši peticijo, ki podpira idejo o vpeljavi vektorskega deljenja
Raje si ne predstavljaj situacije, ko imaš pet ortonormiranih vektorjev in bi jih rad vektorsko delil …

recesija, thou art a heartless b**ch
Naj se glede teh borznih minusov obrnemo na finančne matematike?

ja, imamo en kot, ne, pa eno stranico, ne, pa včrtan je nekemu kro... ajaaaa ...
Po novem imamo tudi brez-parametrični krog in devet-parametrični kvadrat, vendar za zadnje nisem popolnoma prepričana …

težko je pešca ščistiti s cestišča, ko se sprehaja z diagonalizabilno matriko
Ali si lahko tudi ti izmisliš tak matematični tongue twister?

Cauchyeve specialitete na žalost nismo mogli pripraviti, saj nam je odkonvergirala neznano kam
Na sporedu je drugi del kuhinjskih mojstrovin, tema današnje oddaje – algebra!

, , ,

1 Comment

Miselni eksperimenti za vsak žep

Znanost temelji na eksperimentih – z njimi potrdimo ali ovržemo teorije, testiramo nove ideje … Vendar pa ni potrebno vseh eksperimentov dejansko izvesti. Takemu, ki ga ni mogoče ali pa ni potrebe, da bi ga v resnici izvedli, lahko rečemo miselni preskus / eksperiment (skovanka, ki je maslo Nemcev, po njihovo Gedankenversuch oz. Gedankenexperiment). Glavna prednost je, da zanj ne potrebujemo kalkulatorja, Bronštajna ali kakšne Mathematice, celo papir je ponavadi odveč. Pa si jih oglejmo par.

Šprinterske želve, mirujoče puščice in nezmožnost gibanja

Gotovo ni bralca tega članka, ki še ni slišal za tekmovanje med Ahilom in želvo, za ta znani paradoks, ki kljubuje zdravi pameti, pa vendar … Glavni krivec je domnevno Zenon iz Eleja, grški filozof in zaprisežen zagovornik ideje, da je gibanje le iluzija. Idejo je opisal z vsaj osmimi paradoksi, od katerih so trije opisani v nadaljevanju.

Prvi (‘Achilles and the tortoise’) pravi, da počasnejšega tekača hitrejši nikoli ne bo mogel prehiteti, saj se bo počasnejši vedno premaknil za nekaj malega naprej, ko bo hitrejši dosegel njegovo prejšnje mesto. V mislih bi se nam celotna stvar mogoče še zdela smiselna, vendar ko se spomnimo na katerokoli atletsko tekmovanje, to kaj hitro propade. (Možna rešitev iz zagate paradoksa, bi bila, če bi lahko Ahil želvo, ko bi se ji dovolj približal, enostavno pograbil in prestavil kakšen meter za sabo, vendar bi to uničilo čar paradoksa, matematike pa razjezilo, kako smo lahko pomislili na tako trivialno rešitev.)

Drugi (‘Dichotomy paradox’) zanika zmožnost premikanja, saj moramo, da bi nekam prišli, najprej opraviti polovico poti, pred tem četrtino, pred tem osmino in tako v neskončnost. Da bi se premaknili za čisto majhen kos poti, bi tako morali opraviti neskončno korakov. Skratka, predstavljajte si tekača, ki po poku štartne pištole kot kip stoji za štartno črto, se zmedeno praska po glavi in razmišlja, kako naj sploh začne.

Za zadnjega (‘Arrow paradox’) si moramo zamisliti puščico v letu. Let je očitno zvezen, vendar pa če puščico pogledamo v vsakem trenutku, bo za vsak tak trenutek zasedala neko mesto in na njem mirovala. V nobenem trenutku se ne bo premikala, torej se sploh ne bo mogla premakniti.
Vsem trem argumentom pravimo paradoksi, saj očitno nasprotujejo našimi izkušnjami – v mislih ima vse skupaj še nekakšen smisel, kruta realnost pa jih kljub ‘utemeljeni logiki’ povozi na celi črti.

... in zato, gospa profesor, sem zamudil k pouku

Read the rest of this entry »

, , ,

2 Comments