Archive for category gossip

Dovolj imamo pi-ja!

Pi je zagotovo najbolj znana matematična konstanta in lahko bi rekli tudi edina poznana širši javnosti, zato ni čudno, da so se privrženci popularizacije matematike odločili, da je skrajni čas, da svet seznanijo še z ostalimi, prav tako zanimivimi konstantami. Za začetek so izbrali konstanti e (znano tudi kot Eulerjevo število oz. Napierova konstanta), osnovo naravnih logaritmov in fi (oz. po angleško phi) (bolj znan kot zlati rez), saj sta v naravoslovju uporabni vsaj toliko kot pi in bi si zato zaslužili večjo prepoznavnost.
Od zdaj naprej bodo po hodnikih družboslovnih fakultet, na javnih straniščih, v vrtcih in drugih krajih, kjer je zaznati očitno pomanjkanje zanimanja za lepoto matematičnih konstant, viseli listi z izpisom decimalk vsakega od teh števil. Predlagalo se je že, da bi uvedli tudi tekmovanje v recitiranju števil fi in e, vsakega na dan, ki predstavlja približek, tj. 16. in 27. januarja. Prednost teh tekmovanj bi bila v tem, da bi tekmovalec, če bi zaradi treme pozabil kakšno števko, to z lahkoto kar na licu mesta izračunal, saj sta formuli za izračun teh konstant dokaj trivialni in sicer:
e\;= 1+\frac{1}{1!}+\frac{1}{2!}+ \frac{1}{3!}+\frac{1}{4!}+\frac{1}{5!}+\cdots
\phi\;=\;\frac{1+\sqrt{5}}{2}
Prav tako se bo organiziralo delavnice na ulicah v središču Ljubljane, kjer bodo mimoidoči lahko sodelovali pri računanju e in fi brez uporabe kalkulatorja (ali Mathematice), se pustili premeriti od glave do pet in tako izvedeli, kateri deli telesa so v razmerju zlatega reza, se naučili uporabljati logaritemsko računalo ali pa pograbili vodni balonček in ciljali na velik pi, ki bo stal sredi glavnega trga, okrašen z napisom ‘nič več najpomembnejša konstanta‘. Celoten niz dogodkov se bo zaključil s pogostitvijo, kjer ne bodo stregli pit, pistacij in piškotov, kot je bila navada pri pi-ju, temveč torte v obliki popolnega pravokotnika z napisi This cake totally pwns pi.

Našli pa so se tudi zagovorniki ideje, da je potrebno pi približati širšim množicam z uvedbo približka pi = 3. S tem so se zgledovali po zgodovinskih dejstvih, da so že Rimljani gradili s to aproksimacijo, stvari so pa vseeno stale pokonci. “Napaka, ki se pojavi pri taki uporabi, je manjša od 5% in za slehernika povsem sprejemljiva, saj še za polet na Luno ne potrebujemo pi na več kot 10 decimalk natančno,” je dejal predstavnik Društva za devolucijo pi-ja.

Vendar pa novi izračuni kažejo, da je doba pi-ja kot transcendentne konstante enkrat za vselej mimo, saj so zaradi napak zaokroževanja spregledali dejstvo, da se za 762. mestom začnejo periodično ponavljati števke 9. Tako bo pi končno odstopil svoje mesto drugim, manj predvidljivim konstantam in se v miru ‘upokojil’.
... in potem je bil pi racionalen.
Ana

,

9 Comments

Znanstveniki na rdeči preprogi…

Uredništvo FMF Revije je 16.marca pred stavbo Fakultete na Jadranski 19 opazilo avtomobil, ki si ga globoko v sebi želi vsak moški (in posledično njegova ženska), neglede na to, kako zelo na zunaj to zavrača.

Gre za Maserati GranTurismo (link) in je po mnenju mnogih trenutno eden najlepših in tudi, kar se voznih lastnosti tiče (znamka Maserati je namreč pod okriljem Ferarrija iz Maranella) najboljših avtomobilov na svetu.  Če kdo znamke ne pozna, ni čudno, saj je bila od 80tih v zatonu. Zadnja leta pa doživlja vzpon prav z modeloma GranTurismo in Quatroporte. Prvi je eleganten športnež, drugi pa pravi ‘sport saloon’.

Cena takšnega novega avta se giblje okoli 120.000€,  rabljenega pa se skoraj nikoli ne spusti pod 80.000€, kar je v kontekstu tega prispevka nadvse razveseljujoč podatek! Pomeni namreč, da lahko človek s kariero matematika ali fizika poleg delovne uspešnosti (kakopak) doseže tudi svoje mladostniške sanje – avto, kot je tale 🙂

[Vsa ta teorija je seveda zgrajena na predpostavki, da je parkiran avtomobil dejansko last osebe, ki je zaposlena na FMM, IJS,..ipd. in se podre v trenutku, ko pomislimo, da se je mogoče pripeljal pravnik, ali pa sistemski administrator, ki je prišel montirati router, …]
Maserati GranTurismo pred stavbo FMF na Jadranski 19

Maserati GranTurismo pred stavbo FMF na Jadranski 19

Maserati GranTurismo pred stavbo FMF na Jadranski 19

Maserati GranTurismo pred stavbo FMF na Jadranski 19

Read the rest of this entry »

, , , , , ,

11 Comments

Ångström

Ångström je merska enota, ki jo zelo radi uporabljajo kemiki in fiziki, še posebej tisti, ki se ukvarjajo s fiziko nizkih in srednjih energij. Oznaka zanjo je kakopak Å, prikladna pa je zato, ker nam, ko imamo opravka z razdaljami nič_cela_nekaj nanometra ni treba pisati nadležne ničle in vejice. Takole:

0.1nm\;=\;1$\AA$\qquad oziroma \qquad 1$\AA$=10^{-10}m

Å pa je pravtako mestece v Nordlandu na Norveškem, ki ga vsi prej omenjeni fiziki in kemiki neverjetno radi obiskujejo, čeprav je edina zanimiva stvar tam tale tabla.

Širca na Norveškem

, , , ,

4 Comments

Recitiranje števila pi

V ponedeljek, 16. marca, se je na Fakulteti odvijalo tekmovanje v recitiranju decimalk števila Pi.  Gre za tradicionalno tekmovanje na katerem je potrebno za zmago tekoče navesti več sto decimalk števila Pi. Letos pa so program popestrili še z natečajem za izvirno in predvsem enostavno meritev tega geometrijskega behemota.

Prva in edina skupina, prijavljena na meritev števila, je ubrala prav zanimiv pristop.  Iz izredno komplicirane formule moderne fizike so izrazili število Pi z ostalimi naravnimi konstantami. Svetlobno hitrost pa so vzeli za poznano konstanto, Boltzmanovo in Planckovo pa so prepisali iz starih praktikumskih poročil. Vrednost, ki so jo dobili, je res bila v velikostnem redu Pi-ja.

Druga skupina, ki se je prijavila prepozno in je nastopala izven konkurence, pa je imela prav zvit način, kako s pomočjo čisto vsakdanjih predmetov izmeriti število Pi. Iz značilne telesne velikosti so z vezalkami iz čevljev in mošnje s cekini naredili matematično nihalo. Rekli so si da je neznank preveč – težnostni pospešek in višina namreč. Tako so zasnovali drug del poizkusa: iz iste višine, kot je bila dolžina nihala, so spustili mošnjo na tla in merili čas padanja. Dve enačbi za nihajni čas in čas padanja delimo in dobimo izraz:

\sqrt{2\boldsymbol{\pi}}\;=\;\frac{t}{t_0}

Iz nekaj minutne meritve so Pi izmerili kot 3,07, torej zelo dobro.

Dogodek sta sponzorirala ŠOFMF in ŠS.

Janez

, ,

2 Comments

Ekskluzivno!!! Slike Peterlinovega paviljona!!

Po prijazni milosti Mihe Volka iz Biroja Volk, lahko ponosno objavim rendre prenove Peterlinovega paviljona. Lepo se nadaljuje modro-siva tema naše fakultete. Vetrolov je izboljšan, le kdo se ne spomni groznega prepiha. Kot največjo razliko pa si obetam kakršnokoli zračenje v MFP vročina in slab zrak sta bila tam na višku. 2 3 Janez

5 Comments