Archive for category dogodki na FMF

Oktober – mesec za nove začetke

APZ TT tudi letos k sodelovanju vabi nove pevce

plakat
Začetek šolskega leta je čas, ko se večina študentov na svojo žalost veliko ukvarja z birokracijo in čakanjem v vrstah. Ta čas pa lahko poleg usklajevanja urnikov, urejanja študentske prehrane in čakanja v vrsti za mesečno vozovnico za avtobus prinese tudi prijetnejše reči.

Vsi vemo, da ima študentsko življenje tudi lepšo plat. Spoznavanje novih ljudi, krajev in načinov za zabavno preživljanje prostega časa, to so stvari, zaradi katerih je lepo biti študent. APZjevci imajo vse to in še dobro glasbo za povrh.

zbor

Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani ob začetku nove pevske sezone v svoje vrste vabi nove pevce. Torej, če rad prepevaš, potuješ in se zabavaš v dobri družbi, piši na info@apz-tt.si ali v času uradnih ur pokliči na 031-314-287 in si zagotovi svoj termin za avdicijo.

Pridruži se in jo z APZjem pojoč mahni v svet!

Kovčki

No Comments

Število pi – nekaj zanimivosti

Spet se bliža čas, ko pred hrupno množico stopijo mladi zanesenjaki in zdrdrajo čim več števk določenega števila. Ja, do 3.14. (kot pravijo Američani) je še čisto malo. Ne pozabite na vsakoletno recitiranje!

Foxtrot

Kako si ga zapomniti?

Ljudje prisegajo na različne metode – števke se učijo v sklopih, predstavljajo si jih napisane na listu, zraven prepevajo … vendar zagotovo najbolj zanimiv način (čeprav ne pretirano uporaben za več kot kakšnih dvajset števk) je mnemotehnika v obliki pesmic, kjer število črk v besedi pomeni vrednost števke – metoda ima celo svoje ime – piphilology. Seveda se bo enkrat pojavila ničla in pokvarila sistem, vendar so si zanesenjaki s kanček preveč časa izmislili drugačne dogovore, ki vsebujejo tudi ničlo.

Za pesniške duše so si ljudje izmislili pesmice na temo π:

Que j’aime a faire apprendre                                    Kako bi se rad naučil
Un nombre utile aux sages!                                     število uporabno za modrece.
Glorieux Archimède, artiste ingenieux,                   Veličastni Arhimed, genialni umetnik.
Toi, de qui Syracuse loue encore le mérite!             Ti, iz Sirakuz, ki si še vedno zaslužiš hvale.

Sir, I bear a rhyme excelling
In mystic force, and magic spelling
Celestial sprites/spirits elucidate
All my own striving can’t relate.

Rahlo bolj razumljive so zgodbice, nekatere brez prave veze s številom, druge take, ki okoli njega stkejo pravo malo prigodo.

How I want a drink, alcoholic of course, after the heavy lectures involving quantum mechanics. One is, yes, adequate even enough to induce some fun and pleasure for an instant, miserably brief. (še krajši in daljši)

V Matematičnem blefsikonu se najde tudi slovenska verzija, ki bi si zaslužila, da si jo zapomni vsak študent FMF.

Kar v bife k Majdi odjadramo po težkih vajah – pir omili glavobol, posledico groznih predavanj. (Knjiga pravi, da rahlo spremenjena verzija za profesorje zamenja pir s sokom, težko postane lahko in predavanja študenti, trdi pa tudi da boste tako ali drugačno različico našli na zidovih najbližje matematične fakultete.)

Malce bolj ambiciozna zgodba uporablja ločila namesto ničle (razen pike), besede daljše od 9 črk predstavljajo dve zaporedni števki in vsaka števka predstavlja samo sebe. Torej:

For a time I stood pondering on circle sizes. The large computer mainframe quietly processed all of its assembly code. Inside my entire hope lay for figuring out an elusive expansion. Value: pi. Decimals expected soon. I nervously entered a format procedure. The mainframe processed the request. Error. I, again entering it, carefully retyped. This iteration gave zero error printouts in all – success.

Največ pohval glede te metode si zagotovo zasluži Mike Keith, ki je leta 1996 izdal kratko zgodbo Cadaeic Cadenza s 3835 besedami, ki upoštevajo načela piphilologije ter knjigo Not a Wake, ki združuje pesmi, kratke zgodbe, dramska dela … v 10 000 števkah π.

Kogar zanimajo še druge verzije, naj si pogleda wiki članek o tej temi.

xkcd

Kako ga izračunati?

Za prvo silo zadostuje 3.14 ali pa 22/7, vendar kako π dejansko izračunamo? Eno izmed prvih formul je na svet spravil François Viète, nanaša pa se na poligone z 2n stranicami:

\frac{2}{\pi}=\sqrt{\frac{1}{2}}\times\sqrt{\frac{1}{2}+\frac{1}{2}\sqrt{\frac{1}{2}}}\times\sqrt{\frac{1}{2}+\frac{1}{2}\sqrt{\frac{1}{2}+\frac{1}{2}\sqrt{\frac{1}{2}}}} \times\dots

John Wallis je odkril formulo, ki si je ni težko zapomniti:

\frac{\pi}{2}=\frac{2}{1}\times\frac{2}{3}\times\frac{4}{3}\times\frac{4}{5}\times\frac{6}{5}\times\frac{6}{7}\times\frac{8}{7}\times\frac{8}{9}\times\dots

Še eno vrsto, ki si jo enostavno zapomniš, sta hkrati odkrila James Gregory in Gottfried Leibniz, vendar ta konvergira ekstremno počasi.

\frac{\pi}{4}=1-\frac{1}{3}+\frac{1}{5}-\frac{1}{7}+\frac{1}{9}-\frac{1}{11}+\frac{1}{13}-\cdots

Pi pi pi pi pi piiiii - Brown sharpie

Zagotovo se boste kakšne od teh formul spomnili iz poglavja Fourierovih vrst.

 \frac{\pi^2}{6}=1+\frac{1}{2^2}+\frac{1}{3^2}+\frac{1}{4^2}+\frac{1}{5^2}+\frac{1}{6^2}+\dots= \displaysytle\sum_{n=1}^{\infty}{\frac{1}{n^2}}
\frac{\pi^3}{32}=1-\frac{1}{3^3}+\frac{1}{5^3}-\frac{1}{7^3}+\frac{1}{9^3}-\frac{1}{11^3}+\dots= \displaysytle\sum_{n=0}^{\infty}{(-1)^n\frac{1}{(2n+1)^3}}
\frac{\pi^4}{90}=1+\frac{1}{2^4}+\frac{1}{3^4}+\frac{1}{4^4}+\frac{1}{5^4}+\frac{1}{6^4}+\cdots= \displaysytle\sum_{n=1}^{\infty}{\frac{1}{n^4}}

Okoli leta 1985 sta Johnatan in Peter Borwein odkrila vrsto, ki je konvergirala izjemno hitro. Kako sta do nje prišla, si ne upam niti pomisliti, saj izgleda tako:

\frac{1}{\pi}=\frac{2\sqrt{2}}{9,801} \displaysytle\sum_{n=0}^{\infty}{\frac{(4n)!}{(n)!^4}}\times\frac{1,103+26,390n}{(4\times 99)^{4n}}

Dvanajst let kasneje pa so drugi brat Borwein, David Bailey in Simon Plouffe objavili formulo, ki nam pomaga izračunati točno določeno števko π, ne da bi pri tem morali izračunati vse prejšnje. Res je, da s to formulo dobimo števke v šestnajstiškem sistemu, vendar pretvorba v desetiškega spet ni tako grozljivo težka, da se je ne bi splačalo narediti. Kaj več o BBP algoritmu si preberite na wiki strani, formula pa je takšna:

\pi= \displaysytle\sum_{n=0}^{\infty}{\left(\frac{4}{8n+1}-\frac{2}{8n+4}-\frac{1}{8n+5}-\frac{1}{8n+6}\right) \left(\frac{1}{16}\right)^n}

Če želite izvedeti še kaj več o premnogih numeričnih aproksimacijah števila π, si oglejte še en wiki članek in se prepričajte, da π nastopa res povsod.

Vir: Ian Stewart: Professor Stewart’s Cabinet of Mathematical Curiosities, Robert Ainsley: Matematični blefsikon

Kako ga proslaviti?

Če še ne veste, kako bi proslavili 14. marec, namenite pogled tej strani, ki je polna idej, kaj početi na tak okrogel dan.

Ana

,

No Comments

Srečno novo leto (+ še par stripov)

Pri FMF reviji želimo vsem bralcem uspešno in netrivialno leto 2011, ker pa vemo, da stripov že dolgo ni bilo, naj bo to malo novoletno darilo.

Za kosmato dušo fizikovo, kakor bi rekel Likar.

Beseda “ni smiselno” v kvantni mehaniki ni smiselna!

Nevtrini so take zmuzljive živali …

Pridružite se nam v naslednjem letu ob novem ‘Profesor opozarja’.

Kakšen fizik pa si, če ne uporabljaš Mali… Bronštajna?

, , , ,

No Comments

Dan brisače na FMF dva nič ena nič

25.5 ni poznan le kot dan mladosti, povsod po svetu na ta dan praznujejo tudi Towel day (dan brisače). Tradicionalno nošenje zagotovo najbolj uporabne stvari v vesolju se je začelo leta 2001, ko so se ob prerani smrti Douglasa Adamsa, avtorja Štoparskega vodnika po galaksiji, navdušenci odločili, da bodo njemu v spomin vsako leto štirinajst dni po njegovi smrti praznovali ta poseben dan.

Dva od petih imata 25.5. rojstni dan. How cool is that?

Brisačonosci na FMF

Ampak zakaj ravno brisača? Odgovor poda kar knjiga sama:

Štoparski vodnik po Galaksiji ve o brisačah povedati kar dosti stvari: Brisača, pravi, je takole približno naj – naj najkoristnejša stvar, ki si jo medzvezdni popotnik lahko omisli. Po eni plati ima veliko praktično vrednost – lahko jo ovije okrog sebe, da ga greje, ko prečka mrzle lune Bete Jaglana; na lesketajočih se plažah iz marmornega peska na Santraginusu V se lahko uleže nanjo in vdihava opojne morske hlape; na njej lahko spi pod zvezdarni, ki sijejo tako žareče rdeče na puščavskem Kakrafoonu; lahko jo razpne kot jadro na majhnem splavu in se odpelje po počasni težki reki Moth; mokro lahko uporabi kot orožje v boju z golimi rokami; lahko si jo ovije okrog glave, da se zaščiti pred škodljivimi izparinami ali da se obrani pogleda traalskega hroščatega krvoloka (neznansko neumna žival: če ga ne morete videti, sklepa, da tudi on ne vidi vas – zabit ko štor, ampak zelo zelo krvoločen); z njo lahko maha v stiski, da prikliče pomoč, in seveda se z njo lahko tudi obriše, če je še vedno dovolj snažna. Še mnogo pomembnejša je psihološka vrednost brisače. Je že tako, da vsak strag (strag: ne-popotnik), brž ko pri štoparju opazi brisačo, samodejno privzame, da poseduje štopar tudi zobno krtačko, flanelasto otiračo za obraz, milo, pločevinko keksov, čutarico, kompas, zemljevid, klobčič vrvice, razpršilec proti obadom, opremo za dež, vesoljski skafander itd itd. Še več, taisti strag bo tudi z veseljem posodil štoparju katerokoli od teh ali nadaljnjega ducata drugih stvari, ki jih je štopar po nesreči “izgubil”. Strag si namreč misli, da je vsakdo, ki je prepotoval Galaksijo podolgem in počez, se prebil skozi njene temačne kotičke, vzdržal v strahotno neenaki borbi s sovražnimi silami in jih končno tudi premagal, pri vsem tem pa še vedno ve, kje ima brisačo, očitno človek, s katerim je treba računati. Odtod tudi izraz, ki se je ustalil v štoparskem žargonu, kot na primer v zvezi “Hej, ti gnaš tega hupi Forda Prefecta? Tapravi frud, ve, kje ima brisačo.” (Gnaš, gnajti: poznati, vedeti za, srečati, spati z; hupi: kul tip; frud: res blazno kul tip.) (Štoparski vodnik po galaksiji, prevedel Alojz Kodre)

Na faksu je bilo mogoče videti mnogo ljubiteljev te znanstvenofanstastične knjige (ali mogoče brisač nasploh), kako so se oviti v mehko blago (oziroma z brisačo vrženo čez ramo) sprehajali po hodnikih.

še brisač, še

Še več ljudi! Še več brisač!

Letos pa je bilo pripravljeno tudi presenečenje. Z dovoljenjem dekana smo za slabega pol dneva zastavo, ki visi pred vhodom v fakulteto, zamenjali s pravo brisačo, s črno številko 42 na rdečem ozadju, ki je bila tako par ur deležna marsikatere dvignjene obrvi ali nasmeška. Slovesno dviganje in spuščanje zastave/brisače je bilo zabeleženo tudi na digitalnem filmu, posnetek se bo tako mogoče pojavil na tej strani, kdo bi vedel.

Levo: pri izdelavi smo za pomoč zaprosili tudi hišnika. Desno: še zadnja priprava številk

 

Slavnostno dvigovanje brisače. Manjkala je mogoče samo še svečana himna.

Slavnostno dvigovanje brisače. Manjkala je mogoče le še svečana himna.

A zakaj je na brisači pisalo ravno 42? Če ste brali Štoparja ali pa vsaj FMF revijo, odgovor zagotovo poznate. Za tiste nevedne – to je odgovor na vprašanje o življenju, vesolju in sploh vsem (dejansko vprašanje pa še vedno ostaja ovito v tančice skrivnosti). Tisti bolj pozorni so na dan brisače lahko 42 zapazili tudi na steklenih šipah predavalnic v drugem nadstropju, na stropu v učilnici F5 ter na asfaltu pred faksom, napisanih s kredo. Če se jih je kdo spravil prešteti, je prav možno, da bi jih naštel prav 42 …

Ana

, ,

4 Comments

50 letnica astronomsko-geofizikalnega observatorija na Golovcu

Ob 50-letnici delovanja Astronomsko-geofizikalnega observatorija Golovec je bila v soboto, 20. marca, na Golovcu krajša slovesnost z odkritjem spominske plošče ustanovitelju observatorija prof. Franu Dominku. Ploščo je odkril predsednik države prof. Dr. Danilo Türk, prireditve pa se je udeležil tudi minister za znanost in visoko šolstvo Gregor Golobič. Zbrane je pozdravil dekan Fakultete za matematiko in fiziko prof. Andrej Likar. O delu in osebnosti prof. Dominka pa je spregovoril prof. Andrej Čadež.

andrej2

golovec_V

Janez

, , , , , ,

1 Comment

Recitiranje števila pi 2010 edition

V ponedeljek, 15.3.2010, je potekalo že četrto tradicionalno recitiranje števila π. Zaradi pričakovanega velikega obiska se je tekmovanje v nasprotju s prejšnjimi leti, ko se je vse odvijalo v fizikalni knjižnici, na hodniku ali pred 2.01 na matematiki, preselilo na dvorišče med obe stavbi.

malo morje obiskovalcev

Ljudi se je kar trlo

Trije tekmovalci so tekmovali v standardni kategoriji – kdo pove več decimalk π-ja. Letos je bil izid najtesnejši doslej, saj je zmagovalec prehitel drugouvrščeno le za tri decimalke. A lanski rekord s 696. decimalkami ostaja še vedno neporažen. Končni rezultati so bili (z dodano gostobesednostjo tekmovalcev v decimalkah na sekundo):

1. mesto – Simon Čopar – 613 decimalk (2,22 dec/s)           nagrada: PIsker in prehodni pokal
2. mesto – Ajda Korošec – 610 decimalk (1,77 dec/s)           nagrada: PIng pong lopar in žogice
3. mesto – Jure Senegačnik – 205 decimalk (1,67 dec/s)       nagrada: PInot

Jure Senegačnik z nagradami v ospredju

Simon Čopar

Ajda Korošec

V nestandardni kategoriji se je pomeril tudi David Fabijan – π je zrecitiral v šestnajstiškem sistemu do 98. mesta (v tem sistemu π izgleda nekako takole: 3.243F6A8885 A308D31319 8A2E037073 44A4093822 299F31D008  2EFA98EC4E 6C89452821 E638D01377 BE5466CF…)

častna podelitev

Častna podelitev PI nagrad

Upamo na še veliko tradicionalnih recitiranj (samo da ne zmanjka besed na pi-, da bomo imeli kaj za podeliti zmagovalcem) in predlog za navdušence π-ja: šestnajstiški sistem je bil že preizkušen, čakamo na nekoga, ki se bo lotil binarnega π-ja. (11.0010010000 1111110110 1010100010 0010000101 1010001100 0010001101 0001100010 011… za tiste, ki bi se radi že takoj lotili tega podviga)

(še link za tiste, ki se ne morete ločiti od tega transcendentnega števila: joyofpi vsebuje povezave na marsikatero zanimivo stran, povezano s π-jem (kakšen link ne dela, a nič zato)

Ana

, ,

No Comments

Dobrodelni teden na FMF

V zadnjem študijskem tednu iztekajočega leta je Študentski svet FMF organiziral dobrodelni teden, kjer smo zbirali sredstva za mlade študentske družine. Na stojnicah, ki so jih posodile Ljubljanske tržnice, se je dalo kupiti kuhano vino in topel čaj (po želji tudi z rumom, ali pa rum s čajem), poleg tega pa je bilo na voljo tudi veliko peciva, ki so ga spekli študentje in/ali njihove mame.

Prvi dan je bil še lepo klasično zimski, z veliko snega in zelo malo termodinamike, kar se je odražalo tudi v obisku, saj se je v takem vremenu nujno treba pogreti. Naslednje dni so se začele temperature dvigati, sneg topiti in povrhu je še deževalo. Obisk je drastično upadel, tako na stojnicah kot tudi na predavanjih, čeprav je slednje najbrž povezano s prazniki in ne z vremenom.

Na koncu je bilo zbranih okoli 800€ za dobrodelne namene, še največ stroškov in dela pa je šlo v prevoz stojnic. Večna čast in slava vsem prostovoljcem, ki so v mrazu stregli donatorjem, in vsem, ki so darovali slaščice.

Gneča pred stojnicama

Gneča pred stojnicama


Slike dogodka se da dobiti tukaj (150MB arhiv).

Jurij

, ,

No Comments

Ubuntu 9.10 release party

V četrtek 30. oktobra, se je v prostorih Kiberpipe odvilo srečanje ljubiteljev Linux-a. Razlog za dogodek je bil izid nove distribucije Ubuntu-ja z imenom Karmic Koala. Predavanju Davida Klasinca z naslovom “Od začetka do Koale” je sledilo prijetno druženje ob pivu, piti in merjenju moči v open source strelski igri Nexuiz.

V uredništvu FMF revije smo preizkusili novo izdajo Ubuntu in z veseljem sporočamo, da deluje odlično in izpolnjuje pre-release obljube. Navdušujoča je izboljšana podpora gonilnikov grafičnih kartic in vse krajši boot time, ki se že lepo bliža aprilskemu cilju desetih sekund.

Na srečanju je bilo možno opaziti tudi nekaj FMF-jevcev

Janez

, ,

No Comments

Astronomska razstava v Jakopičevem sprehajališču!

V Jakopičevem sprehajališču bo do 4. septembra na ogled razstava z naslovom Od Zemlje do vesolja. Obiskovalci si lahko ogledajo preko sto astronomskih fotografij posnetih z največjimi profesionalnimi teleskopi na Zemlji in z vesoljskim teleskopom Hubble ter drugimi sateliti nad njo. Za razstavo, ki jo je pripravila Fakulteta za matematiko in fiziko v sodelovanju z MVZT, so fotografije prispevali Evropska vesoljska agencija, NASA, vključuje pa tudi najboljše astronomske fotografije slovenskih astronomov.

Uradno odprtje rasztave je bilo 22. junija v Tivolskem gradu. Udeležence je nagovoril minister Gregor Golobič, razstavo pa je otvoril predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk.

Od Zemlje do vesolja je razstava, ki sodi v okvir dogodkov ob Mednarodnem letu astronomije. Manjši del razstave pa je vse leto potujoč. Tako jo selijo že od januarja po slovenskih šolah, vrtcih in knjižnicah.


Foto: Zorko Vičar

,

3 Comments

Znanstveniki na rdeči preprogi…

Uredništvo FMF Revije je 16.marca pred stavbo Fakultete na Jadranski 19 opazilo avtomobil, ki si ga globoko v sebi želi vsak moški (in posledično njegova ženska), neglede na to, kako zelo na zunaj to zavrača.

Gre za Maserati GranTurismo (link) in je po mnenju mnogih trenutno eden najlepših in tudi, kar se voznih lastnosti tiče (znamka Maserati je namreč pod okriljem Ferarrija iz Maranella) najboljših avtomobilov na svetu.  Če kdo znamke ne pozna, ni čudno, saj je bila od 80tih v zatonu. Zadnja leta pa doživlja vzpon prav z modeloma GranTurismo in Quatroporte. Prvi je eleganten športnež, drugi pa pravi ‘sport saloon’.

Cena takšnega novega avta se giblje okoli 120.000€,  rabljenega pa se skoraj nikoli ne spusti pod 80.000€, kar je v kontekstu tega prispevka nadvse razveseljujoč podatek! Pomeni namreč, da lahko človek s kariero matematika ali fizika poleg delovne uspešnosti (kakopak) doseže tudi svoje mladostniške sanje – avto, kot je tale 🙂

[Vsa ta teorija je seveda zgrajena na predpostavki, da je parkiran avtomobil dejansko last osebe, ki je zaposlena na FMM, IJS,..ipd. in se podre v trenutku, ko pomislimo, da se je mogoče pripeljal pravnik, ali pa sistemski administrator, ki je prišel montirati router, …]
Maserati GranTurismo pred stavbo FMF na Jadranski 19

Maserati GranTurismo pred stavbo FMF na Jadranski 19

Maserati GranTurismo pred stavbo FMF na Jadranski 19

Maserati GranTurismo pred stavbo FMF na Jadranski 19

Read the rest of this entry »

, , , , , ,

11 Comments