Archive for April, 2011

Uf, je danes vroče, 550°Ra!

Na začetku je bilo vse bolj ali manj opisno. Toplo je, mrzlo je, zmrzuje, vroče je kot v peklu. Ampak za kaj več kot kvalitativni opis to še zdaleč ni dovolj.

Prva skala, s katero smo se srečali (če niste imeli res zanesenjaških staršev znanstvenikov) je Celzijeva. Poimenovana je po švedskemu znanstveniku Andersu Celsiusu in še do pred dobrega pol stoletja je bilo 0°C rezervirano za tališče vode in 100°C za njeno vrelišče, dandanes pa je skala določena z absolutno ničlo ter trojno točko posebej pripravljene vode (Vienna Standard Mean Ocean Water). Skalo najdemo povsod, ko gledamo vremensko napoved, kuhamo ali si merimo telesno temperaturo.

Kasneje smo ugotovili, da v znanosti takšna skala ni ravno priročna in tako smo spoznali Kelvinovo skalo, katere štetje se prične pri absolutni ničli, stopinja pa je enako velika kot Celzijeva. Ime je dobila po Williamu Thomsonu, bolj znanem kot lordu Kelvinu in je tudi osnovna enota SI.

Vendar pa, kdo bi bil zadovoljen s samo dvema temperaturnima skalama. Mogoče nas je presenetilo, ko so v ameriških nanizankah vzdihovali ob vročini 90 stopinj. Kaj, stopinj Celzija? Ni šans, še malo pa bi voda zavrela, če bi bilo to res. Seveda so govorili v stopinjah Fahrenheita (poimenovana po nemškem fiziku Danielu Gabrielu Fahrenheitu). Skala je bila na začetku določena s tremi točkami, temperaturo slanice iz amonijevega klorida (0°F), telesno temperaturo konja (100°F) ter telesno temperaturo človeka (≈90°F). Kasneje so skalo redefinirali, da je tališče vode predstavljalo 32F in vrelišče 212F (ena stopinja je tako predstavljala 1/180 razpona med tema temperaturama).

In to je večinoma to. Tri skale, vsakodnevna, znanstvena, ameriška. A moti se ta, ki misli, da smo s tem končali …

Rankine (°R oz. °Ra) – Je za Fahrenheita, kar je Kelvin za Celzija, začne se z ničlo pri absolutni ničli, stopinja pa je enaka Fahrenheitovi. Predlagal jo je škotski inženir William John Macquorn Rankine. Uporabljajo jo v nekaterih inženirskih področjih v ZDA in Kanadi.

Rømer (°R oz. °Rø) – Predlagana s strani danskega astronoma Oleja Christensena Rømerja, ima ničlo pri zmrzišču slanice, vrelišče vode pa je pri 60°Rø. Stopinja te skale predstavlja 40/21 celzijeve. Fahrenheit naj bi izboljšal to skalo, tako da je početveril temperature, rekalibriral s pomočjo zmrzišča vode in človeške telesne temperature, še malo popravil vrednosti, da je bilo ledišče vode pri 32°F in telesna temperatura pri 96°F, tako da ju je ločevalo 64 intervalčkov, ki jih je bilo enostavno zarisati na termometer s šestkratnim razpolavljanjem dolžine.

Réaumur (°R oz. °Re oz. °Ré) – V tej skali je zmrzišče vode 0°Re, vrelišče pa 80°Re. Izmislil si jo je Francoz René Antoine Ferchault de Réaumur, omislil pa si je tudi termometer iz razredčenega alkohola namesto živega srebra, saj naj bi bil raztezek bolj opazen, je pa pri tem naletel na težave, saj so bili taki termometri veliki, njihovo širšo uporabo pa je preprečevalo še nizko vrelišče alkohola . Do konca osemnajstega je bila to najbolj razširjena temperaturna skala v Evropi (še posebej v Franciji, Nemčiji in Rusiji), ko so leta 1790 Francozi prevzeli Celzijevo. Dandanes se to skalo uporablja le še pri meritvi temperature mleka v proizvodnji nekaterih sirov (npr. parmezan in Grana Padano).

Romoren (°R oz. °Ro) – Zmrzišče vode se v Romorenovi skali nahaja pri 46°Ro, tako da ima temperatura, ko je voda najgostejša lepih 50°Ro (kar seveda pomeni, da je ena stopinja tu enaka Celzijevi). Domislil si jo je Norvežan Gustav Romoren, ko je poskušal izboljšati Celzijevo skalo.  Njegova skala je bila bolj priročna v krajih z nizko temperaturo, saj je visoko izhodišče omogočalo izpis nizkih temperatur brez dodatnih minusov. Skalo so uporabljali le na Norveškem in še to le v obdobju od 1890 do 1900.

Newton (°N) – Tudi Newton ni izpustil priložnosti prispevati k neizmerni zbirki temperaturnih skal. Najprej je ustvaril kvalitativno lestvico s približno dvajsetimi referenčnimi točkami, recimo ‘mrzel zimski veter’ do ‘goreče oglje v kuhinjskem ognju’. Ker je potreboval bolj kvantitativno predstavitev, je raziskoval razširjanje lanenega olja od temperature snega do vrele vode. Določil je ‘ničto stopinjo toplote’ za taleči sneg in 33 takih stopinj za vrelišče. Skala je očitno podobna Celzijevi, saj se zanaša na isti referenčni točki.

Delisle (°D) – Najbolj nenavadna skala od vseh dosedaj omenjenih je zagotovo skala astronoma Josepha-Nicolasa Delislea. Napravil je termometer iz živega srebra in izbral skalo tako, da je vzel vrelišče vode kot fiksno točko (0), potem pa je meril skrček živega srebra pri hlajenju v stotinah. Tako kot Celzijeva skala na začetku, je tudi ta tekla od 0 stopinj za vrelišče in 100 stopinj za zmrzišče vode. Po njegovi smrti so skalo rekalibrirali tako, da je tališče vode predstavljalo 150°D. V Rusiji so to skalo uporabljali dobrih sto let.

Na koncu lahko še rečemo, da je žalitev, da ima nekdo IQ blizu sobne temperature, v primeru nekaterih temperaturnih skal pravi kompliment.

Za prvi april bi se spodobilo, da je nekaj v objavi izmišljeno. Mislite, da je kaj?
vir: wiki

Ana

No Comments