Archive for March, 2010

www.profesorji.net

Na spletni strani www.profesorji.net poteka ocenjevanje profesorjev Univerze v Ljubljani. Na voljo je tudi seznam profesorjev iz FMF-ja. Uredništvo FMF revije poziva k čim večji udeležbi pri glasovanju. Rezultati znajo biti prav zanimivi.

www.profesorji.net

Kakšen rezultat imam? Legenda? Ni slabo ...

Ana in Janez

, , ,

No Comments

Tekmovanje MacGyver 2.0

Združenje BEST (Board of European Students of Technology)  že dolga leta povezuje in združuje študente tehničnih in naravoslovnih fakultet s podjetji po vsej Evropi. Ena izmed njihovih dejavnosti je tudi organizacija posebnih tekmovanj, kjer se študentje lahko pomerijo v inženirskih spretnostih.

best_logo

24. in 25. marca letos je tudi slovensko društvo BEST organiziralo tovrstno tekmovanje z zelo sugestivnim imenom MacGyver 2.0.  Prvo tekmovanje MacGyver se je pri nas zgodilo oktobra lani in zaradi velikega interesa so se organizatorji odločili, da dogodek ponovijo v precej razširjeni izvedbi. V ta namen so privabili tudi sponzorje iz gospodarstva, glavna med njimi sta bili podjetji BSH in Lafarge.

Tekmovanje je potekalo v dveh sklopih, imenovanih Team design (oziroma Načrtovanje v skupini)  in Case study (po naše Študija primera). Prvi dan je potekalo Načrtovanje v skupini, kjer morajo skupine 4 tekmovalcev v omejenem času in z omejenim materialom in orodjem zgraditi inovativen pripomoček, napravo ali konstrukcijo, ki jo izbere organizator. Skratka, zelo podobno dogodivščinam Agnusa MacGyverja, ki zna iz vsake stvari narediti nekaj drugega.

Drugi del tekmovanja, Študija primera, je bolj teoretično naravnan. Zahteva rešitev nekega namišljenega ali realnega logističnega problema podjetja, na primer kako čim bolj učinkovito izrabiti neuporabljene površine ali kako najhitreje in najceneje prevažati cement z omejenim številom transportnih vozil. Nekoliko manj MacGyverjevsko, pa klub temu razburljivo in zanimivo. Seveda je potrebno končne izdelke primerno predstaviti, da se prikupijo morebitnim kupcem ali uporabnikom.

Kljub temu, da je tekmovanje, predvsem Načrtovanje v skupini, pisano na kožo študentom tehničnih fakultet, smo se ga udeležili tudi študentje fizike. Po kratkem uvodnem predavanju o društvu BEST in sponzorskih podjetjih je 10 prijavljenih skupin dobilo material ter orodje in delo se je lahko začelo. Ker se sponzorsko podjetje ukvarja z izdelavo gospodinjskih pripomočkov, je bila temu primerno zastavljena tudi naloga: izdelati napravo, ki dozira jabolka v Boschev mixer za sadje, zapre pokrov, napravo vklopi, po primernem času izklopi ter vsebino mixerja iztrese v posodo. Zaželjeno je bilo, da je naprava čim bolj avtomatska, čista, zanesljiva in učinkovita, poleg tega pa naj bi bilo njeno delovanje čim bolj ponovljivo brez posebnih priprav na ponovni zagon. Kot srce in pogon naprave je služil palični mešalnik znamke Bosch. V osmih urah dela je iz lesa, stiropora, iverke, žic in nepogrešljivega lepilnega traku zraslo 10 unikatnih monstrumov, ki so nekateri bolje, drugi slabše, prestali predstavitev in preizkus pred komisijo.

Sledila je težko pričakovana razglasitev rezultatov, predvsem 1. mesta, ki je zmagovalno ekipo popeljalo na srednjeevropsko inženirsko BEST tekmovanje v Brno na Češko. Gašper Štebe, Janez Turk, Klemen Zelič in Ambrož Kregar, člani mešane fizikalno-geodetske skupine , imenovane Made in Slovenija, smo za svoj analogno programabilni mikser prejeli odlično drugo mesto, druga skupina fizikov, Gaussovi paketeki, pa je prejela pohvalo za sodelovanje. Čestitamo!

2. uvščena ekipa

2. uvščena ekipa

Ambrož

, , , ,

No Comments

50 letnica astronomsko-geofizikalnega observatorija na Golovcu

Ob 50-letnici delovanja Astronomsko-geofizikalnega observatorija Golovec je bila v soboto, 20. marca, na Golovcu krajša slovesnost z odkritjem spominske plošče ustanovitelju observatorija prof. Franu Dominku. Ploščo je odkril predsednik države prof. Dr. Danilo Türk, prireditve pa se je udeležil tudi minister za znanost in visoko šolstvo Gregor Golobič. Zbrane je pozdravil dekan Fakultete za matematiko in fiziko prof. Andrej Likar. O delu in osebnosti prof. Dominka pa je spregovoril prof. Andrej Čadež.

andrej2

golovec_V

Janez

, , , , , ,

1 Comment

Bloom box

Bloom Box nam bo v prihodnosti morda omogočil odklop iz električnega omrežja, saj je pravzaprav elektrarna v malem. Je delo K.R. Sridharja, ki je pred tem razvijal gorivne celice za NASA-o, ki delujejo v obratni smeri ob običajnih gorivnih celic. Omogočale so namreč proizvodnjo kisika na Marsu, a so postale neuporabne po odpovedi poletov na Mars.

bloom2

Gospod Sridhar se je zato usmeril na potrošniški trg. Obrnil je postopek in izdelal običajno gorivno celico, ki s pomočjo kisika in goriva (do sedaj v veliki večini primerov vodik) in primerne aparature proizvaja električno energijo. Glavna prednost Bloom Boxa je prav neodvisnost od vodika, saj lahko poleg kisika kuri mnogo bolj dostopne surovine, med katere spada večina fosilnih goriv in tudi nekateri obnovljivi viri energije (zemeljski plin s smetišč, biomasa, itd.).

Delovni del Bloom Boxa je sestavljen iz množice keramičnih ploščic (enostaven, zapečen pesek), ki pa skrivnost skrivajo v dveh premazih črnila, vsak na svoji strani. Sestava črnega in zelenega premaza je kakopak skrivnost, prav tako pa je skrivnost tudi zlitina, ki nato ločuje te plošče. Pomembno je, da naj bi bila ta zlitina mnogo cenejša od v gorivnih celicah pogosto uporabljene platine. Kocka teh plošč, manjša od opeke, zmore z električno energijo oskrbovati povprečno evropsko domovanje.

O pomembnosti projekta govori tudi dejstvo, da je bila njihova prva stranka Google, ki že leto in pol štiri velike Bloom Boxe uporablja za napajanje enega izmed svojih podatkovnih centrov. Središče operacij največjega dražbenega portala, eBay, prav tako poganjajo Bloom Boxi, ki so glede na površino mnogo bolj učinkoviti in solarnih plošč, ki jih imajo nameščene na strehi stavbe. Okrog 100 milijonov dolarjev kapitala so pri Bloom Box dobili od istega venture capitalista, ki je podprl tudi Google, a z le 25 milijoni dolarjev.

Glavna težava tega čudežnega projekta, ki nima škodljivih izpustov, je seveda cena, saj maloprodajna cena velikih enot znaša okrog 800.000 dolarjev. Z leti naj bi to ceno lahko zbili na le nekaj tisoč dolarjev, a je do tega še daleč. Za podrobnejše informacije priporočamo ogled video prispevka s CBS News, kjer so se pogovarjali z avtorjem škatel in si ogledali tudi proizvodne prostore.

bloom

Janez

, , , , , , , , ,

No Comments

Recitiranje števila pi 2010 edition

V ponedeljek, 15.3.2010, je potekalo že četrto tradicionalno recitiranje števila π. Zaradi pričakovanega velikega obiska se je tekmovanje v nasprotju s prejšnjimi leti, ko se je vse odvijalo v fizikalni knjižnici, na hodniku ali pred 2.01 na matematiki, preselilo na dvorišče med obe stavbi.

malo morje obiskovalcev

Ljudi se je kar trlo

Trije tekmovalci so tekmovali v standardni kategoriji – kdo pove več decimalk π-ja. Letos je bil izid najtesnejši doslej, saj je zmagovalec prehitel drugouvrščeno le za tri decimalke. A lanski rekord s 696. decimalkami ostaja še vedno neporažen. Končni rezultati so bili (z dodano gostobesednostjo tekmovalcev v decimalkah na sekundo):

1. mesto – Simon Čopar – 613 decimalk (2,22 dec/s)           nagrada: PIsker in prehodni pokal
2. mesto – Ajda Korošec – 610 decimalk (1,77 dec/s)           nagrada: PIng pong lopar in žogice
3. mesto – Jure Senegačnik – 205 decimalk (1,67 dec/s)       nagrada: PInot

Jure Senegačnik z nagradami v ospredju

Simon Čopar

Ajda Korošec

V nestandardni kategoriji se je pomeril tudi David Fabijan – π je zrecitiral v šestnajstiškem sistemu do 98. mesta (v tem sistemu π izgleda nekako takole: 3.243F6A8885 A308D31319 8A2E037073 44A4093822 299F31D008  2EFA98EC4E 6C89452821 E638D01377 BE5466CF…)

častna podelitev

Častna podelitev PI nagrad

Upamo na še veliko tradicionalnih recitiranj (samo da ne zmanjka besed na pi-, da bomo imeli kaj za podeliti zmagovalcem) in predlog za navdušence π-ja: šestnajstiški sistem je bil že preizkušen, čakamo na nekoga, ki se bo lotil binarnega π-ja. (11.0010010000 1111110110 1010100010 0010000101 1010001100 0010001101 0001100010 011… za tiste, ki bi se radi že takoj lotili tega podviga)

(še link za tiste, ki se ne morete ločiti od tega transcendentnega števila: joyofpi vsebuje povezave na marsikatero zanimivo stran, povezano s π-jem (kakšen link ne dela, a nič zato)

Ana

, ,

No Comments

42

Število 42 dostikrat v slengu uporabimo kot končni odgovor na vsa vprašanja. Slavo je temu številu podala knjiga Štoparski vodnik po galaksiji. Je število avtor izbral naključno ali nemara skriva kakšen globji pomen? Avtor Janez Turk si je s pomočjo kolega Jurija Stritiha za 42. objavo na FMF reviji zastavil to vprašanje. Prijetno branje.

Nekaj mesecev nazaj sva sedela s kolegom v študentskem klubu. Nekaj dni prej sem na pobudo prof. Čadeža prebral knjigo “First Threee Minutes” avtorja Stevena Weinberga, ki je kniga o kozmologiji. Kolegu sem predstavil nekaj izsledkov branja:

Hitrost širjenja vesolja je podana s Hubblovo konstanto:

Hubble je v 30ih letih prejšnjega stoletja izmeril spektre različno oddaljenih galaksij. Oddaljenost določene galaksije je določil z opazovanjem utripajočih zvezd kefeid v njej. Njihov izsev (absolutna magnituda (M)) je odvisna od periode utripanja (P). Tako lahko z merjenjem magnitude in periode utripanja dokaj natančno izmerimo njihovo oddaljenost.

M_v = -2.81 log(P)-1.43

Iz spektra je z upoštevanjem Dopplerjevega pojava lahko določil hitrost oddaljevanja galaksij. Rezultate je vnesel na graf in človeštvo je dobilo Hubblov zakon:

Zakon pravi: “Vesolje se širi. Razdalja med dvema točkama se povečuje. Dlje ko sta dve točki narazen, hitreje se oddaljujeta.”

Naklon premice pri Hubblovem zakonu pove s kakšno hitrostjo se od nas oddaljuje galaksija z določeno oddaljenostjo. Če hočete bolj formalno zapisano:

H = \frac{\dot{R}}{R} = 74.2 \pm 3.6 \frac{\frac{km}{s}}{Mpc}

Starost vesolja je podana s Hubblovo konstanto:

Vesolje se širi, torej je bilo prej manjše. V vesolju sta pravzaprav  “prej” in “manjše” sopomenki. Velikost vesolja je najbolj smiselno definirana kot povprečna razdalja med sosednjima galaksijama in se sčasoma veča. Narišemo diagram velikosti vesolja v odvisnosti od časa. To seveda lahko naredimo, kajti ko gledamo oddaljene galaksije jih vidimo takšne, kot so bile v preteklosti.

Tangenta na krivuljo velikosti vesolja od časa je Hubblova konstanta. Predpostavimo še, da je bila začetna velikost vesolja nič ter da se je v zgodovini vesolje širilo enakomerno. Tedaj lahko izračunamo starost vesolja kot:

T= H^{-1} = 13,4 \cross 10^9 let

Kritična gostota vesolja je podana s Hubblovo konstanto:

Dostikrat se pojavi vprašanje: Kako se bo vesolje končalo? Lahko se bo širilo v neskončnost, lahko se bo skrčilo v točko ali pa obstalo v neskončnosti. Podobno kot žoga, ki jo mečemo v zrak na planetu brez atmosfere. Žogo vrzimo s hitrostjo manjšo od ubežne in po dvigovanju se bo ustavila in padla na tla. Vrzimo jo s hitrostjo večjo od ubežne in žoga se ne bo vrnila nikoli več. Vrzimo jo natančno z ubežno hitrostjo in žoga se bo ustavila šele neskončno stran od planeta.

Za vesolje lahko povemo podobno zgodbo: Vesolje gledamo na zadosti veliki skali, da se zdi homogeno. Vzamemo nek kroglast volumen. Galaksija na robu volumna ima potencialno gravitacijsko energijo:

W_p = -\frac{4\pi m R^2 \rho G}{3}

Zaradi širjenja vesolja pa ima tudi kinetično energijo:

W_k = \frac{1}{2} m v^2 = \frac{1}{2} m H^2 R^2

Zapišemo lahko skupno energijo. Za vezane sisteme je značilna negativna energija ( v tem primeru bi se vesolje počasi nehalo širiti in se nato skrčilo). Za nevezane sisteme je značilna pozitivna energija (vesolje bi se širilo v neskončnost). Nas pa zanima ravno kritični primer, kjer je skupna energija enaka nič.

[Unparseable or potentially dangerous latex formula. Error 4 ]

kritična gostota je tako podana z enačbo:

 \frac{1}{2} H^2 = \frac{4}{3} \pi  \rho G

Kolegu zgodbo zaključim z besedami: ” … in tudi to je Hubblova konstanta!! To je številka, ki pove vse,” pogleda me s tistim znanim pogledom, ki skriva nek splošen hec, ki mi je ušel. Obema se iz ust izvije število 42. “Koliko pa je hubblova konstanta?” vpraša. “74 je! Starejše meritve z manj natančnimi metodami pa so dale rezultat 70 kilometrov na sekundo na megaparsek”.  Oh, škoda da ni 42. Počakaj malo, Douglas Adams je bil anglež, preračunajva jo v milje. in rezultat ki sva ga dobila:

H = 70 + 3.6 \frac{km/s}{Mpc} = 43.5 + 2.24 \frac{miles/s}{Mpc}

je znotraj eksperimentalne napake 42.

Janez

, , , , , , , , ,

No Comments

Spet nekaj utrinkov s faksa v stripovski obliki

Dobro smo že zakorakali v nov semester in novim delovnim zmagam naproti. Ker vemo, da pretirano sedenje za knjigami, skriptami in zapiski lahko samo škoduje, si vzemite kratek oddih in preletite nekaj novih stripov, po resničnih dogodkih na FMF.

Že stari Rimljani so vedeli, da je dobro začeti na začetku: zid se začne graditi pri dnu
Naj bo f omejena in Riemannovo integra… nadaljujemo naslednjič.
 
Naredil se bom neumnega tako, da se bom naredil pametnega ... ta rešitev je trivialna.
Pedagoški pristopi so tudi ‘to naredite za domačo nalogo’, ‘dokaz je trivialen in ga bomo izpustili’ ter ‘no, kok je?’

'Gospod profesor, zakaj pa hodite s kalkulatorjem okoli?'
‘Iščemo študenta, ki hodi okoli po faksu  in se pretvarja, da je profesor. Nagrada: kava iz avtomata’

Mohorič jih pa poka, saj ve, da imamo takrat zdravniški pregled
Ob svetem Nikoli bi lahko dobil tudi študijski ekvivalent, npr. ko objavimo rezultate izpita/kolokvija oz. ko bo Proseminar B.

Gospod profesor, kako bi naredili lightsaber iz Vojne zvezd?
Standardna bleferska vprašanja so (according to Matematični blefsikon):
– Kot vidim, je avtor tega teorema iz Norveške (Kitajske, Burkine Faso …); ali so tam že po tradiciji dobri matematiki?
– Ali bi ta teorem lahko odkrili brez evklidske geometrije?
– Ali lahko to dokažemo z računalnikom? (op.p. knjižica je iz leta ’88, danes bi bilo mogoče bolje Ali lahko to dokažemo brez uporabe računalnika?)

če bi kdo rad videl kakšno dobro izjavo spravljeno v strip, naj mi pošlje en prijazen mail na anchy89[at]yahoo.com z izjavo profesorja/asistenta/… in mogoče še opis situacije (kaj je na tabli itd.) (in ja, poznam fizikalni spletnik 🙂 )

, ,

No Comments