Ni Nobelova, je pa blizu …


… če ne po resnosti nagrade pa vsaj po imenu. V začetku oktobra od leta 1990 na univerzi Harvard (prej na MIT) predstavniki humorne znanstvene revije Annals of Improbable Research (Anali neverjetnih raziskav) organizirajo podelitev nagrad za dosežke, ki ljudi sprva nasmejijo, a jim kasneje dajo misliti, nekakšno parodijo podelitve Nobelovih nagrad – Ig Nobel awards. Ime je skovanka iz besed ignoble, ki pomeni nekaj neizvirnega, nizkotnega in imena Nobel, po kom drugem kot po Alfredu Nobelu.

Podelitev zaznamujejo dejanski Nobelovi nagrajenci, ki nagrade podeljujejo, kratki govori nagrajencev (saj jih v primeru pretiranega govoričenja prekine piskajoč glasek, naj že enkrat nehajo, saj se na smrt dolgočasi), metanje papirnatih letal, lekcije 24/7, kjer raziskovalci v 24 sekundah opišejo svojo temo in nato v sedmih vsem razumljivih besedah povzamejo bistvo … Dogodek se konča z besedami “Če niste osvojili nagrade – in še posebej, če ste jo – več sreče prihodnje leto!”

Raziskave pokrivajo mnoga podočja, od fizike in ostalih naravoslovnih ved, do literature, higiene, ekonomije, in nenazadnje miru (mnogokrat z ironičnim podtonom). Spodaj je naštetih nekaj fizikalnih in drugih nagrajenih raziskav.

Ko pridejo znanstveniki v kuhinjo …

Najbrž vas je že mnogo slišalo, da špageta ne moremo razlomiti na dva dela (vsaj če ga hočemo prelomiti z upogibanjem) in mogoče ste to tudi sami poskusili. Basile Audoly in Sebastien Neukirch sta to temeljito preučila in napisala članek Fragmentation of Rods by Cascading Cracks: Why Spaghetti Does Not Break in Half, za kar sta si prislužila prej omenjeno nagrado. Članek o tem ‘fenomenu’ si lahko preberete tudi na Kvarkadabri, tu pa pogledate par filmčkov lomljenja. Tudi navadni kosmiči niso ušli krempljem norih znanstvenikov. Skupina iz Anglije je dobila nagrado za članek z naslovom ‘A Study of the Effects of Water Content on the Compaction Behaviour of Breakfast Cereal Flakes’, ki razlaga, kaj se dogaja s kosmiči, ko jih damo v mleko.

Leta 1999 sta si Len Fisher in Jean-Marc Vanden-Broeck prislužila nagrado za olajšanje življenja posameznika. Prvi je preračunal, kako lahko najbolj optimalno potopimo piškot v skodelico vroče kave ali čaja (če piškot poenostavimo in zanj rečemo, da je sestavljen le iz koščkov škroba, ki jih skupaj drži sladkor, lahko zapišemo enačbo, kjer je povprečen premer zrnc škroba enak štirikratniku viskoznosti pijače, pomnoženemu s kvadratom višine, za katero se je dvignil napitek, deljeno s produktom površinske napetosti in časa, kolikor smo pomakali piškot – presenetljivo odkritje :)). Drugi pa je že skoraj ugotovil, kako narediti čajnik, ki ne bo razlil čaja po celi mizi.

Še ena ugotovitev, ki jo lahko demonstriramo v kakšnem baru ali pivnici je, da pena na pivu razpada eksponentno s časom, za kar je nagrado leta 2002 pobral Arnd Leike in Münchna (najverjetneje je do ideje prišel na kakšnem obisku Oktoberfesta).

nogavice izginjajo, ko pralni stroj zgreši predznak

… se potem potikajo še po drugih koncih stanovanja …

Leta 2001 je David Schmidt prejel nagrado za delno obrazložitev, zakaj nas zavesa med prhanjem tako rada napada. Efekt ima celo svoje ime, ki je, ne boste uganili, shower curtain effect. Za napadalnost zavese naj bi bili krivi vzgon, Bernoullijev princip, kondenzacija, vrtinci … Problem agresivne zavese pa lahko rešimo na preprostejši način, če jo preprosto odstranimo :).

Tudi zmečkane rjuhe grejo marsikomu na živce. Predlani sta bila nagrajena gospoda Cerda in Mahadevan za raziskavo, kako se mečkajo rjuhe, lani pa je bila nagrajena raziskava Doriana Raymerja in Douglasa Smitha o tem, kako se košči niti, vrvi ali las neizbežno zavozlajo, kar smo sami nedvomno že večkrat občutili na svoji koži (zavozlani članek in teorija vozlov).  

 … in nenazadnje stopijo v širni svet

traja malce dlje kot če bi gledal, kako se suši barva ali raste trava

Ali ste vedeli, da obstaja eksperiment, ki poteka že desetletja? Takoimenovani pitch drop experiment poteka že od leta 1927 in predstavlja kapljanje izjemno viskozne tekočine (bitumen)- vsaka kaplja namreč pade na več kot devet let. Do zdaj je padlo le osem kapelj (zadnja leta 2000) in še nihče ni videl dejanskega padca. Sprva so kaplje padale pogosteje, saj ni bilo dobrega nadzora nad temperaturo in se je viskoznost močno spreminjala z letnimi časi, vendar so zdaj dodali še klimo, ki uravnava temperaturo, tako da lahko naslednji padec pričakujemo nekje od leta 2012 naprej. Ni čudno, da sta si za tak eksperiment John Mainstone in takrat že preminuli Thomas Pernell zaslužila alternativno Nobelovo nagrado. Če se nimate kam dati, lahko v živo spremljate potek poskusa.

Včasih podelijo nagrade za res prismuknjene stvari. Andre Geim in Micheal Berry sta jo dobila, ker sta z magneti pripravila žabo do levitacije, Jacques Benveniste jo je dobil celo dvakrat za homeopatsko odkritje, da ima voda spomin, Jack in Rexelle van Impe za odkritje, da črne luknje zadostujejo tehničnim zahtevam za pravo lokacijo pekla, Ellen Greve (aka Jasmuheen) pa za knjigo Living on Light, kjer razlaga, da nekateri ljudje jejo hrano, čeprav jim je ne bi bilo treba.

Kakšno leto podelijo nagrade tudi na področju matematike. Leta 2006 sta jo dobila Nic Svenson in Piers Barnes za nadvse koristen izračun –  koliko fotografij moramo posneti, da na posnetku ne bo nobena oseba mižala. Število je očitno odvisno od velikosti skupine, vremenskih pogojev in tega ali smo skupini rekli naj čim manj mežika, saj bomo s tem dosegli ravno nasprotni učinek. Malce manj uporaben pa se zdi dosežek, za katerega so leta 2002 dobili nagrado indijski matematiki – ocenili so celotno površino azijskih slonov.

Zadnja leta so vse nagrajene raziskave resnične in znanstveno korektne, a prvih par let se je na podelitev prikradlo par fiktivnih dosežkov, kot so odkritje najtežjega elementa na svetu, Administratium, ali pa raziskava, če potresi nastajajo zaradi somov, ki mahajo z repi.

Torej, pozabavajte se ob branju vseh (ne)mogočih raziskav in ne pozabite, naslednja podelitev je 1. oktobra (točno pol leta za prvim aprilom, prikladno, kajne?).

Ana

,

  1. No comments yet.
(will not be published)