Pi je zagotovo najbolj znana matematična konstanta in lahko bi rekli tudi edina poznana širši javnosti, zato ni čudno, da so se privrženci popularizacije matematike odločili, da je skrajni čas, da svet seznanijo še z ostalimi, prav tako zanimivimi konstantami. Za začetek so izbrali konstanti e (znano tudi kot Eulerjevo število oz. Napierova konstanta), osnovo naravnih logaritmov in fi (oz. po angleško phi) (bolj znan kot zlati rez), saj sta v naravoslovju uporabni vsaj toliko kot pi in bi si zato zaslužili večjo prepoznavnost.
Od zdaj naprej bodo po hodnikih družboslovnih fakultet, na javnih straniščih, v vrtcih in drugih krajih, kjer je zaznati očitno pomanjkanje zanimanja za lepoto matematičnih konstant, viseli listi z izpisom decimalk vsakega od teh števil. Predlagalo se je že, da bi uvedli tudi tekmovanje v recitiranju števil fi in e, vsakega na dan, ki predstavlja približek, tj. 16. in 27. januarja. Prednost teh tekmovanj bi bila v tem, da bi tekmovalec, če bi zaradi treme pozabil kakšno števko, to z lahkoto kar na licu mesta izračunal, saj sta formuli za izračun teh konstant dokaj trivialni in sicer:


Prav tako se bo organiziralo delavnice na ulicah v središču Ljubljane, kjer bodo mimoidoči lahko sodelovali pri računanju e in fi brez uporabe kalkulatorja (ali Mathematice), se pustili premeriti od glave do pet in tako izvedeli, kateri deli telesa so v razmerju zlatega reza, se naučili uporabljati logaritemsko računalo ali pa pograbili vodni balonček in ciljali na velik pi, ki bo stal sredi glavnega trga, okrašen z napisom ‘nič več najpomembnejša konstanta‘. Celoten niz dogodkov se bo zaključil s pogostitvijo, kjer ne bodo stregli pit, pistacij in piškotov, kot je bila navada pri pi-ju, temveč torte v obliki popolnega pravokotnika z napisi This cake totally pwns pi.

Našli pa so se tudi zagovorniki ideje, da je potrebno pi približati širšim množicam z uvedbo približka pi = 3. S tem so se zgledovali po zgodovinskih dejstvih, da so že Rimljani gradili s to aproksimacijo, stvari so pa vseeno stale pokonci. “Napaka, ki se pojavi pri taki uporabi, je manjša od 5% in za slehernika povsem sprejemljiva, saj še za polet na Luno ne potrebujemo pi na več kot 10 decimalk natančno,” je dejal predstavnik Društva za devolucijo pi-ja.

Vendar pa novi izračuni kažejo, da je doba pi-ja kot transcendentne konstante enkrat za vselej mimo, saj so zaradi napak zaokroževanja spregledali dejstvo, da se za 762. mestom začnejo periodično ponavljati števke 9. Tako bo pi končno odstopil svoje mesto drugim, manj predvidljivim konstantam in se v miru ‘upokojil’.

Ana