Archive for March, 2009

Praktikum naš vsakdanji

Raznorazni praktikumi (še posebej fizikalni) imajo zagotovo posebno mesto v naših srcih. Najverjetneje je Murphy svoj znameniti zakon: “Če gre kaj lahko narobe, bo narobe tudi šlo” skoval med obiskom kakšnih še posebej nagajivih (beri nedelujočih) fizikalnih poskusov. Sledeči stripi prikazujejo lepote tega predmeta, ta čudoviti love-hate relationship.

Don't push that button!!!
Če ne deluje je fizika … in analogno, če smrdi, je kemija, če je zeleno ali miga, je biologija …

Če bi še malce bolj odprl pipo, bi čakal še 5 minut več na zadnji nihaj ...
Kdor ni polil vode pri tej vaji, naj prvi vrže kamen (ali pa tisti, ki ni rahlo povečal luknje v zadnjem levem kotu pri žicah).

V fiziki se za vse najde pravo orodje. Macola je pravo orodje.
Frustrating, isn’t it?

Žal za to regijo nimamo slik pri tej povečavi.
Saj poznate tisto “There is more than one way to skin a cat”, tisto z barometrom? No, tudi tako se to da.

niz2 = niz1; ni smrtni greh, je pa že zelo blizu
Ni fizikalni, je pa računalniški praktikum. In grozno je, ko računalnik naredi točno to, kar mu rečeš :).

,

3 Comments

Znanstveniki na rdeči preprogi…

Uredništvo FMF Revije je 16.marca pred stavbo Fakultete na Jadranski 19 opazilo avtomobil, ki si ga globoko v sebi želi vsak moški (in posledično njegova ženska), neglede na to, kako zelo na zunaj to zavrača.

Gre za Maserati GranTurismo (link) in je po mnenju mnogih trenutno eden najlepših in tudi, kar se voznih lastnosti tiče (znamka Maserati je namreč pod okriljem Ferarrija iz Maranella) najboljših avtomobilov na svetu.  Če kdo znamke ne pozna, ni čudno, saj je bila od 80tih v zatonu. Zadnja leta pa doživlja vzpon prav z modeloma GranTurismo in Quatroporte. Prvi je eleganten športnež, drugi pa pravi ‘sport saloon’.

Cena takšnega novega avta se giblje okoli 120.000€,  rabljenega pa se skoraj nikoli ne spusti pod 80.000€, kar je v kontekstu tega prispevka nadvse razveseljujoč podatek! Pomeni namreč, da lahko človek s kariero matematika ali fizika poleg delovne uspešnosti (kakopak) doseže tudi svoje mladostniške sanje – avto, kot je tale 🙂

[Vsa ta teorija je seveda zgrajena na predpostavki, da je parkiran avtomobil dejansko last osebe, ki je zaposlena na FMM, IJS,..ipd. in se podre v trenutku, ko pomislimo, da se je mogoče pripeljal pravnik, ali pa sistemski administrator, ki je prišel montirati router, …]
Maserati GranTurismo pred stavbo FMF na Jadranski 19

Maserati GranTurismo pred stavbo FMF na Jadranski 19

Maserati GranTurismo pred stavbo FMF na Jadranski 19

Maserati GranTurismo pred stavbo FMF na Jadranski 19

Read the rest of this entry »

, , , , , ,

11 Comments

Ångström

Ångström je merska enota, ki jo zelo radi uporabljajo kemiki in fiziki, še posebej tisti, ki se ukvarjajo s fiziko nizkih in srednjih energij. Oznaka zanjo je kakopak Å, prikladna pa je zato, ker nam, ko imamo opravka z razdaljami nič_cela_nekaj nanometra ni treba pisati nadležne ničle in vejice. Takole:

0.1nm\;=\;1$\AA$\qquad oziroma \qquad 1$\AA$=10^{-10}m

Å pa je pravtako mestece v Nordlandu na Norveškem, ki ga vsi prej omenjeni fiziki in kemiki neverjetno radi obiskujejo, čeprav je edina zanimiva stvar tam tale tabla.

Širca na Norveškem

, , , ,

4 Comments

Recitiranje števila pi

V ponedeljek, 16. marca, se je na Fakulteti odvijalo tekmovanje v recitiranju decimalk števila Pi.  Gre za tradicionalno tekmovanje na katerem je potrebno za zmago tekoče navesti več sto decimalk števila Pi. Letos pa so program popestrili še z natečajem za izvirno in predvsem enostavno meritev tega geometrijskega behemota.

Prva in edina skupina, prijavljena na meritev števila, je ubrala prav zanimiv pristop.  Iz izredno komplicirane formule moderne fizike so izrazili število Pi z ostalimi naravnimi konstantami. Svetlobno hitrost pa so vzeli za poznano konstanto, Boltzmanovo in Planckovo pa so prepisali iz starih praktikumskih poročil. Vrednost, ki so jo dobili, je res bila v velikostnem redu Pi-ja.

Druga skupina, ki se je prijavila prepozno in je nastopala izven konkurence, pa je imela prav zvit način, kako s pomočjo čisto vsakdanjih predmetov izmeriti število Pi. Iz značilne telesne velikosti so z vezalkami iz čevljev in mošnje s cekini naredili matematično nihalo. Rekli so si da je neznank preveč – težnostni pospešek in višina namreč. Tako so zasnovali drug del poizkusa: iz iste višine, kot je bila dolžina nihala, so spustili mošnjo na tla in merili čas padanja. Dve enačbi za nihajni čas in čas padanja delimo in dobimo izraz:

\sqrt{2\boldsymbol{\pi}}\;=\;\frac{t}{t_0}

Iz nekaj minutne meritve so Pi izmerili kot 3,07, torej zelo dobro.

Dogodek sta sponzorirala ŠOFMF in ŠS.

Janez

, ,

2 Comments

Problemi za milijon dolarjev

The Clay Mathematics Institute (CMI) of Cambridge, Massachusetts (http://www.claymath.org) je 24. maja 2000 v okviru Millennium Meeting-a razglasil sedem največjih še nerešenih problemov matematike in ustanovil fond, vreden $7.000.000, za rešitve teh problemov – $1mio za vsako.

Na odločitev, katere probleme uvrstiti med največjih 7, je vplivalo tudi predavanje Davida Hilberta 8. Avgusta 1900, v katerem je navedel svoj seznam 23. problemov. Problemi pa so naslednji:

1. Domneva Bircha in Swinnerton-Dyera
2. Domneva Hodgea
3.
Obstoj in gladkost rešitev Navier–Stokesovih enačb
4.
P = NP
5.
Poincaréjeva domneva
6.
Riemannova hipoteza
7.
Obstoj teorije Yanga in Millsa in “masna vrzel”

 

Hilbert curve

Hilbert curve

 

 

Read the rest of this entry »

, , , , , , , , , , ,

2 Comments

Deveta umetnost v znanosti

Faks se je že dokaj resno začel, kolokviji so že napovedani, asistenti polni energije, mi malo manj … in zdi se mi da je že čas za malce oddiha. Še par stripov fizikalnega (ne)vsakdana:

... sem pa tja pa take fore ...
Pa naj še kdo reče, da smo naravoslovci za časom :).

THE ORIGINAL!!!
Ura predavanja s katerega izvira fraza. Legenda.
Kot zanimivost lahko povem, da je bila peticija ‘Mačka ni togo telo!’ široko podprta (zbranih je bilo 73 +-2 podpisov, celo dva profesorska). Vse mačke se vam iskreno zahvaljujejo (tiste, ki so mrtve, zamrznjene ali pa fosili pa na žalost ne, ker so toge) (kot je bilo izpostavljeno v študijski sobi na tabli).

pralni stroj ima tudi funkcijo 'reši parcialno diferencialno enačbo', ampak ššš, nihče ne sme vedeti
Si kdo upa?

Uuuu, what does (hyp) button do?
Ni ga bruca na fiziki, ki ne bi vedel kdo je Jože. Ma kdo še kakšno vprašanje?

Help me, help me! F1, F1!!!
Kam pa pridemo brez domišljija …

, ,

5 Comments