Archive for February, 2009

Fizika (in matematika) v stripu

Naslov mogoče malce zavaja, saj ni govora o knjigi Tehnične založbe, temveč o različnih izjavah in situacijah, ki smo jim bili (več ali manj) oz. smo še priča prvi letniki fizike, višji letniki pa v njih zagotovo lahko odkrijejo vsaj kanček nostalgije (mogoče?). Kdo bi pozabil Željkove izjave, Mohoričev ‘Bronštajn’, Mrčunovo ‘brzino’ …
Torej, nekaj stripkov za sprostitev v tem napornem študijskem času :).

(opozorilo: podobnost z resničnimi osebami je zgolj namerna, nekateri podatki so pa preprosto izmišljeni)

Nekoč bo Mrčun tako hiter, da bo končal pred začetkom ure.
Še eno dejstvo: Mrčun hitreje piše s kredo kot s flomastrom, preverjeno.

Kuharske vaje so vsak petek od osmih do desetih.
Naslednjič naslednjič: Priprava matrik.

in 2+2=5 za zelo velike vrednosti 2
Se zgodi tudi najboljšim …

Kaj pa predhodniki?
Ne zanikam, da slovenščina ni nenavadno nepravilen jezik … eh?

Stestiraj svoj kalkulator!
Try it, I dare you!

, ,

5 Comments

Steklo

V raznih kavarniških debatah, pa tudi v vsakdanjem življenju  je slišati trditve, da okensko steklo pravzaprav sploh ni trdna snov ampak tekočina. Kot dokaz navajajo opažanje, da so v nekaterih starih stavbah okenska stekla na spodnji strani debelejša kot na zgornji, kar naj bi bila posledica dolgotrajnega pretakanja stekla.  Pa na kratko poglejmo, od kod izvira ta zmota in kakšne so stvari v resnici.

Trdne snovi se delijo na dva tipa: na kristale, ki imajo osnovne gradnike, odnosno atome ali molekule, smiselno in lepo urejene v kristalno mrežo, ter na amorfne snovi, v katerih so osnovni gradniki nametani bolj ali manj naključno. V kristalih je prehod med tekočo in trdno fazo zelo dobro definiran in se zgodi nezvezno pri določeni temperaturi, pri amorfnih snoveh pa je zvezen, torej ne moremo točno povedati, kdaj tekočina postane trdna, saj se ji viskoznost pri ohlajanju zvezno povečuje.

To je eden izmed glavnih argumentov zagovornikov tekočega stekla. Sklepajo namreč, da je steklo tudi pri sobni temperaturi še vedno zadosti tekoče, da so učinki opazni na okenskih šipah. Z bolj znanstvenim pristopom pa po besedah prof. Čopiča ugotovimo, da se viskoznost pri ohlajanju povečuje eksponentno in pod temperaturo “tališča”  zelo hitro naraste. Če torej določena amorfna snov pri temperaturi okrog tališča nekoliko steče v recimo minuti, bo pri nekaj kelvinov nižji temperaturi za isti učinek potrebovala nekaj dni ali tednov, ob nadaljnem ohlajanju pa potrebni čas hitro preseže starost vesolja. Glede na to, da steklo postane opazno tekoče pri temperaturi okrog 1800 K, bi verjetno morali pri sobni temperaturi počakati dolge miljarde let, da bi učinke viskoznosti opazili na okenskih šipah. Vsekakor mnogo dalj, kot je starost katere koli danes obstoječe zgradbe.

Kljub navedeni razlagi ostaja dejstvo, da so šipe na nekaterih zgradbah na spodnjem koncu debelejše kot na zgornjem, vzrok za to pa je v resnici tehnične narave. Do 19. stoletja so okenske šipe izdelovali tako, da so kos segretega stekla namestili na dolgo palico, ki so jo nato enakomerno vrteli okrog njene osi. Segreto steklo je zaradi centrifugalne sile lezlo narazen in tako so dobili okrogle steklene plošče premera okrog 1,5 m. Ker se radialni pospešek z oddaljenostjo od središča povečuje, so bili diski na obodu tanjši kot na sredini. Okenske šipe, ki so jih izrezali iz takega diska, so torej neenakomerno debele, kar danes nepoučenim služi kot dokaz, da steklo teče. Dandanes steklo izdelujejo na bolj prefinjen način. Staljenega spuščajo po kopeli iz staljenega kositra in postopoma hladijo, tako dobijo zelo gladko in enakomerno površino, ki odlično služi za izdelavo okenskih šip in nikogar ne napeljuje na fizikalno nesmiselne teorije.

(Viri: predavanja prof. Čopiča, Wikipedia)

Ambrož

3 Comments

Predavanja na spletu

Če še niste slišali za MIT (Massachusetts Institute of Technology) … potem ste izvedeli vsaj sedaj. MIT je, na kratko, univerza/inštitut/zbirališče raziskovalcev z vsega sveta. Več o sami ustanovi lahko izveste iz wikipedije ali podobnega vira, a za nas zanimivejše dejstvo je, da so se odločili na internetu objaviti predavanja svojih profesorjev.

Na strani lahko najdete vsa področja ‘znanosti’ (seznam na levi), prav tako matematiko in fiziko. Poleg predavanj lahko najdemo tudi zapiske, slike, primere testov in nalog …

Skratka, če vam angleščina ne dela pretiranih težav in bi si radi še malce razširili obzorja, pa naj bo to v matematiki, literaturi, arhitekturi ali športu, vsaj malce pobrskajte po strani. Ne bo vam žal. 🙂

mit-seal_400x400

Ana

, ,

3 Comments

Ekskluzivno!!! Slike Peterlinovega paviljona!!

Po prijazni milosti Mihe Volka iz Biroja Volk, lahko ponosno objavim rendre prenove Peterlinovega paviljona. Lepo se nadaljuje modro-siva tema naše fakultete. Vetrolov je izboljšan, le kdo se ne spomni groznega prepiha. Kot največjo razliko pa si obetam kakršnokoli zračenje v MFP vročina in slab zrak sta bila tam na višku. 2 3 Janez

5 Comments

Galerija algebraičnih ploskev

Internetna stran z veliko klasifikacij ploskev v prostoru. Prava paša za oči in možgane. Pisava bi lahko bila malenkost bolj resna.

Galerija

Janez

, ,

No Comments

Biti dodiplomski študent fizike.

Med preiskovanjem spleta sem naletel na stripek s katerim sem se popolnoma poistovetil. Vsaka beseda je odveč.

Janez

,

2 Comments

“Teorem” krogov

Pričujoči članek je plod zelo stare najstniške obsesije z geometrijo (v rosnih letih sem se s tovrstnimi  zadevami zelo rad ukvarjal). Nekega dne se mi je posrečilo dokazati zanimivo lastnost para krogov in njunih tangent. Začnemo z dvema krogoma poljubnih radijev in poljubne razdalje med njima (le, da se ne dotikata), ter nanju narišemo dva para tangent, od tega en par, ki vodi do središča enega kroga in en par, ki vodi do središča drugega. Z nekaj srednješolskega znanja o podobnih trikotnikih se da lepo pokazati, da je rdeča daljica (torej, sekanta, določena s presečiščem tangente in oboda) v vsakem primeru enako dolga na obeh straneh. Na sliki bi to pomenilo |FE|=|GH|, zaradi simetrije je podobno tudi na drugi strani, torej 2|FE| = 2|GH|. Verjetno ne preveč šokantna trditev za svet matematike, a svojčas zelo razburljivo odkritje. Mitjalema

,

No Comments

Algebraične strukture za telebane

Kolegica Ana Marin nam s stripom na duhovit način predstavi algebraične strukture. Pa veselo branje!

Algebraične strukture za telebane [jpg]

Algebraične strukture za telebane

,

2 Comments

Coliding particles – hunting the Higgs

coliding-particles

Coliding particles je spletna stran ali bolje rečeno serija screen-castov, ki prikazuje življenje in delo raziskovalne skupine, ki v okviru projekta LHC (Large Hadron Colider) v CERNU v Ženevi poskuša zaznati “mankajoči delec”, Higgsov bozon.

Pri projektu Eurostar, kakor so ga sodelujoči poimenovali, ko so ga še skrivali pred javnostjo, sodelujejo:

prof. dr. Gavin Salam – v French National Centre for Scientific Research v Parizu se ukvarja s teorijsko fiziko, fiziko delcev, njegovo področje pa je predvsem kvantna kromodinamika, ki opisuje vedenje kvarkov in gluonov.

dr. Jonathan Butterworth – na UCL (University college of London) se ukvarja predvsem z eksperimentalno fiziko delcev, sicer pa je član združenja ATLS v LHC.

Adam Davison – je PhD študent na UCL. Pri projektu skrbi predvsem za računalniško podporo in računalniško podprto obdelavo podatkov.

Benjamin

, , ,

No Comments