FMF Revija išče nove ideje

Zadnje čase je količina člankov na FMF reviji žal majhna, zato iščemo sveže ideje in pisce novih člankov. Če te zanima pisanje o fiziki, matematiki, računalništvu, FMF ali še čem podobnem, pošlji mail na tadej-mail

Upam, da bo FMF Revija kmalu spet prišla nazaj na stara pota!

No Comments

Oktober – mesec za nove začetke

APZ TT tudi letos k sodelovanju vabi nove pevce

plakat
Začetek šolskega leta je čas, ko se večina študentov na svojo žalost veliko ukvarja z birokracijo in čakanjem v vrstah. Ta čas pa lahko poleg usklajevanja urnikov, urejanja študentske prehrane in čakanja v vrsti za mesečno vozovnico za avtobus prinese tudi prijetnejše reči.

Vsi vemo, da ima študentsko življenje tudi lepšo plat. Spoznavanje novih ljudi, krajev in načinov za zabavno preživljanje prostega časa, to so stvari, zaradi katerih je lepo biti študent. APZjevci imajo vse to in še dobro glasbo za povrh.

zbor

Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani ob začetku nove pevske sezone v svoje vrste vabi nove pevce. Torej, če rad prepevaš, potuješ in se zabavaš v dobri družbi, piši na info@apz-tt.si ali v času uradnih ur pokliči na 031-314-287 in si zagotovi svoj termin za avdicijo.

Pridruži se in jo z APZjem pojoč mahni v svet!

Kovčki

No Comments

Fizikalni tarok

Bilo je nekaj let nazaj, ko sva se s kolegico sredi predavanj spraševali, koga od profesorjev in asistentov bi dali na tarok karte namesto standardnih ilustracij, ki jih zagotovo pozna skoraj vsak slovenski študent. Ko sem se na začetku leta spomnila te ideje, si nisem mogla kaj, da nisem narisala najprej ene karte in potem (ker je že prva izgledala super) še vseh ostalih. To, da pri Piatniku ponujajo izdelavo individualnih kart, je še dodatno spodbudilo misel, da bodo karte nekoč postale resničnost.

Zdaj, ko je vse dokončano, bom začela zbirati naročila vseh tistih, ki bi radi imeli tak poseben paket tarok kart. Ob naročilu bom pobrala 18€ na paket kart in mail, da bom lahko sporočila, kdaj bodo karte prišle, da se jih bo lahko prevzelo na faksu. Za naročilo me lahko najdeš na faksu, mi sporočiš na 041 885 837 ali pa pošlješ sporočilo na anchy89 [at] yahoo.com. ETA bo najbrž konec izpitnega obdobja, kar je še ravno prav, da bo letošnji počitniški tarok nekaj posebnega.
 

Ana

,

10 Comments

Fiziki v škripcih

Dobri stari časi gimnazije, ko so bili škripci še brez mase in smo fiziko menda še razumeli…

,

No Comments

Zakaj krožiš, vešča stara?

Vsake toliko časa se zavem, da se premalo sprašujem o stvareh, ki jih v splošnem kar privzamemo. Nek večer takšnega dneva sem n-tič naredil napako, da sem bedel do pozne ure pri odprtem oknu in prižgani luči. Na obisk mi ni prišel nihče drug, kot kolonija vešč, za katere vemo, da rade krožijo okoli luči ali pa letijo v vroč ogenj, kar vodi v njihov propad, najverjetneje zaradi zelo zanimivega življenja.

Zakaj vešče (in mnoge druge insekte) privlači luč? Zakaj krožijo okoli virov svetlobe? Kako pogostokrat izkazujejo samomorilska nagnjenja? Ali letijo proti luni, v neskončnost?

Po par zelo zanimivih netolikostrokovnih člankih sem se odločil, da delim z vami teh nekaj besed.

Nekatere vrste vešč se poslužujejo tako imenovanega transverzalnega načinu potovanja. Potovanje te vrste poteka v transverzalni smeri  glede na smer potovanja, kjer se orientiraš s pomočjo nekega oddaljenega predmeta. Za veščo z aktivnim nočnim življenjem je bila luna že v zgodovini  zelo primeren kandidat, ki jim je pomagal ohranjati orientacijo in/ali leteti v ravni liniji.

V neki točki zgodovine se je izvalil človek in odkril luč. Čas človeštva je seveda diferencial v primerjavi s časom evolucije, zato ni dvoma, da le-ta ni imela pripravljene različice vešča_2.0, ki bi ločevala med celestialnimi objekti in med halogenko v tvoji garaži.

Medtem, ko bi lahko vešča prepotovala relativno ogromne razdalje brez efektivne spremembe položaja lune pa je zgodba popolnoma drugačna pri hišni luči. Vešča leti mimo hiše z odprtim oknom moje sobe, kjer imam prižgano luč, in vidi »luno«. Ker sedaj vemo, kako se orientira, potuje naprej in (!) opazi, da mora svojo smer popraviti, saj se je efektivni položaj luči spremenil, ker sta oba na kratki medsebojni razdalji.
To nosi temelje za globoka filozofska vprašanja za obstoj vešče s strani vešče. Zgodba je žalostna. Vešča kroži okoli luči, sproti korigira smer, storjeno pozabi (ker je pač vešča), konstantno pa misli, da leti v ravni liniji.
Ker je vešča le vešča, nima eksistencialističnih vprašanj, ta so prepuščena nam, medtem ko je vešča ujeta v prostoru in času svojega bednega življenja.

Tu se porodi možen odgovor na stalno vprašanje ljudi: “Zakaj je ta vešča skos pri miru?! ” Moje ugibanje je, da čaka v neskončnost, da pride luna na nebo, ali pa nekdo prižge luč, da bo njeno življenje spet imelo umeten smisel. Boga vešča.

Kaj pa samomorilska nagnjenja povprečne vešče? Zelo verjetno ste že slišali za “Bugg zapper ” ali pa taborniški ogenj (lat. Castra Ignis). To je luč, ki ni namenjena osvetljavi za branje knjig, ampak je filter za leteče žužke. Kot začetek odstavka namiguje, takšne stvari privlačijo vešče. Vešče seveda umrejo. Zakaj bi vešče to storile?

Sledeča teorija se malce razlikuje od prejšnje, ima pa nekaj podobnosti. Človeške oči so senzor svetlobe, ki se na neko jakost svetlobe adaptira. Ob večji spremembi občutimo kratkotrajno »slepoto«, dokler se oči ne navadijo na nov nivo jakosti svetlobe. Podobno delovanje naj bi potekalo tudi pri veščah, le da je pri njih relaksacijski čas za adaptacijo na spremembo na temno precej daljši od časa za spremembo na svetlo.
Druga stvar je, da se človek nagonsko umakne veliki vročini, vešča pa pač ne, ker to ni bilo v njeni evoluciji nikjer pomembno. Ko to dvoje združimo, dobimo veščo, ki kroži okoli vira svetlobe in toplote, pri čemer se na toploto ne odziva, hitro pa se navadi na jakost svetlobe luči. Tu pride do izraza fototaksa (ang. Phototaxis), ki je nagonsko umikanje ali približevanje se viru svetlobe, zaradi določenih razlogov organizma (link do wiki v komentarjih). Za razliko od recimo ščurkov, ki se svetlobi umikajo, vešče svetloba privlači.
Spomin vešče pa ni ravno bleščeč, zato ne pomni, da bi se svetlobi približala. Po nekaj takšnih korakih postane situacija kritična, vešča umre, vi pa ste zadovoljni nad nakupom.

Kaj smo se naučili? Življenje vešče je zelo verjetno bedno. Uživajte dar, ki vam je bil dan.

ML

Vir:
http://www.npr.org/templates/story/story.php?storyId=12903572
http://science.howstuffworks.com/environmental/life/zoology/insects-arachnids/question675.htm 

, , ,

1 Comment

FMF Revija je nazaj!

Pozdravljeni!

FMF revija je po krajši nedosegljivosti ponovno dostopna na spletu. Domena se je sicer spremenila, vsebina pa ostaja ista.

Čeprav revija ni ponujala vsakodnevnih novic in tračev in so prispevki izhajali bolj priložnostno, pa je bila revija še vedno izredno brana in popularna. Ker ste me prenekateri spraševali, kaj se je z njo zgodilo, sem se odločil kontaktirati vodje strani in skupaj smo stran ponovno oživeli.

Ob tem veselem dogodku pa vabim vse vas, dragi bralci, za pomoč pri nadaljevanju uspeha te revije. Iščejo se pisci, tako tisti ki bi to želeli početi redno, kot tudi drugi, ki bi včasih objavili kakšen prispevek.

Javite se lahko po emailu meni ali komurkoli, ki že sodeluje pri reviji, prav tako pa lahko pustite komentar.

Mimogrede, v prihodnjih dneh se bo na prvi strani (www.fmf.si) pojavil tudi razdelek FMF revije, kjer bo podobno kot za forum seznam zadnjih objav.

Veselo branje revije vam želim, administrator Nace Hudobivnik

1 Comment

Že nekaj časa ni ničesar novega …

… kar pa ne pomeni, da se ni nič pisalo. Samo dokončalo se ponavadi ni. Tako prosim vas, (maloštevilne) obiskovalce, da nam v komentarjih poveste, kateri članek bi radi videli napisanega do konca, da se avtorja spodbudi, da dokonča svoje začeto delo.

Naslovi (v delu), med katerimi lahko izbirate, so ti:

Fizikalne (in tudi matematične) video igrice
Božja glasba ali kako se oglaša Higgsov bozon
Uvod v indeksno notacijo
Algoritmi, ki so spremenili svet (ali vsaj olajšali življenje)
Fraktali v particijskih številih
Igra v enem dejanju: ‘Stvari z napačno razlago’
Nevtrin vs. foton, you can’t explain that
Cold fusion – energija prihodnosti?

Dva članka, ki bosta prejela največ glasov (oz. raje tista dva, ki bosta vsaj omenjena), bosta objavljena (najverjetneje) v naslednjem letu.

12 Comments

Nobelova nagrada za fiziko 2011

Švedska kraljeva akademija znanosti bo letošnjo Nobelovo nagrado za fiziko podelila trem kozmologom; ena polovica gre v roke

Saul Perlmutterju (roj. 1959)
The Supernova Cosmology Project
Lawrence Berkeley National Laboratory and University of California,
Berkeley, CA, USA

in druga polovica skupno

Brian P. Schmidtu (roj. 1967)
The High-z Supernova Search Team
Australian National University,
Weston Creek, Australia

in

Adam G. Riessu (roj. 1969)
The High-z Supernova Search Team
Johns Hopkins University and Space Telescope Science Institute,
Baltimore, MD, USA

za

“odkritje pospešenega širjenja vesolja skozi opazovanje oddaljenih supernov.”

Podelitev bo 10. decembra na obletnico smrti Alfreda Nobela. Fotografije treh lavreatov pa lahko vidite  tukaj.

No Comments

Plišaste porazdelitve in delci

Ko je govora o plišastih igračah, se vedno spomnimo na mehke medvedke, zajčke in mucke, vendar česa bolj geeky ponavadi ne najdemo. To je bilo nekoč. Zdaj lahko svojo matematično (oz. bolj natančno, statistično) žilico potešite z eno od plišastih statističnih porazdelitev:

porazdelitve

Razdeljene so v peterico prijaznih in peterico zlobnih, ki študentom ponavadi rade ponagajajo na izpitih. A kaj predstavljajo te anatomsko pravilne porazdelitve?

Normalna (Gaussova) porazdelitev – široko uporabljana zvezna porazdelitev, ki opisuje realne naključne spremenljivke, porazdeljene okoli povprečne vrednosti. Uporablja se jo res, ampak res povsod. Zanimivo je, da pri konvoluciji večine funkcij z zaporednimi operacijami dobivamo Gaussovo obliko.

f(x) = \frac{1}{\sqrt{2\pi \sigma^2}}e^{-(x-\mu)^2/2\sigma^2}

porazdelitev χ2 (hi kvadrat) – sestavlja družino zveznih verjetnostnih porazdelitev vsot kvadratov k neodvisnih normalno porazdeljenih slučajnih spremenljivk. Najpogosteje se uporablja pri testiranju hipotez, konstrukciji intervala zaupanja in preverjanju kvaliteta fita.

f(x,k) = \frac{1}{2^{k/2}\Gamma(k/2)}x^{k/2-1}e^{-k/2} Read the rest of this entry »

, ,

No Comments

Ko bi vsaj imel Portal Gun …

Ni ga ljubitelja videoiger, ugank in sarkastičnih opazk, ki ne bi slišal za Portal. Igra, ki je izšla leta 2007 (nadaljevanje pa dobila letos), uporablja prav zanimiv igričarski element – portale, ki se obnašajo kot nekakšne črvine, skozi enega vstopiš in skozi drugega prideš ven. Kar je posebej zanimivo, je, da se pri prehodu skozi portal ohrani gibalna količina, kar nam daje možnosti dolgih ali visokih skokov. Par uporab je prikazanih na spodnji sliki, 1. kako to sploh deluje, 2. kako se lahko s pomočjo portalov izognemo pastem, 3. kako uporabimo princip ohranitve gibalne količine in 4. kako portale kombiniramo z drugimi predmeti, naprimer kocko.

Prikaz igralne mehanike v Portalu

Uporaba takšnih ‘črvin’ prinese dosti novih izzivov, a mnogi razmišljajo, kako priročno bi bilo imeti tako napravo kar doma. Z enim portalom doma in drugim v službi bi občutno skrajšali pot na delo, med gledanjem televizije nam ne bi bilo potrebno vstati in se odpraviti do hladilnika, veliko hitreje bi potovali po svetu. Par naslednjih videov in povezav predstavlja ideje, kako bi to čudovito tehnologijo uporabili v resničnem življenju.

ali najdete, kaj je narobe s to sliko?

Raperska različica pomešana z dinamično tipografijo v pesmi predstavi prednosti portalov.

Za lenega človeka bi lastništvo Aperture Science Handheld Portal Device (kakor se ji uradno reče) pomenilo en korak bližje totalnemu zabušavanju na kavču.

Zafrkancija iz mota igre ‘Now you’re thinking with portals’ uporablja portale za izvedbo raznoraznih potegavščin.

Tudi marsikatera videoigrica bi profitirala z vključitvijo portalov v igro, naprimer Mario, Mega Man ali Link.

Vendar se ob vsem tem pojavi tudi kakšno fizikalno vprašanje – na kakšne probleme lahko naletimo, če bi taki portali obstajali oz. kakšne ‘rešitve’ se pojavijo.

Eden od predlogov je sledeč: enega nad drugim postavimo portala, skozi enega spustimo vodo, ki bo zdaj ujeta v nekakšni neskončni zanki, med njiju pa turbino, po kateri bo tekla voda. Ali smo dobili nekakšen perpetuum mobile?

troll

Ali bi dejansko lahko s takimi portali stali sami na sebi? Reč bi bila podobna vsem tistih zafrkancijam, naj sami sebi podamo ‘ravbarske’ ali pa se potegnemo za ovratnik.

Še en problem se pojavi, ko stvari skozi dva portala združimo. Debata o takih stvareh je zagotovo potekala po marsikaterih forumih, a dvomim, da . Eden od problemov je predstavljen na spodnji sliki: skozi dva portala zavarimo palico, da nima več koncev. Kaj se zgodi, če jo spustimo? Kaj se zgodi, če prestavimo portal? Najverjetneje narobe hodijo nepopolna pravila, kaj se dogaja znotraj portalov, ko jih prestavljamo.

Na koncu na žalost (ali pa na srečo za znanost) ugotovimo, da taki portali ne obstajajo in da je bila torta žal le laž.
Ana

P.S. Vendar to ne pomeni, da ne morete v komentarjih predlagati še kakšne dodatne uporabe ali pa izpostaviti kakšnega očitnega problema, ki se pojavi pri uporabi takih portalov.

, ,

1 Comment