FMF Revija

Vsake toliko časa se zavem, da se premalo sprašujem o stvareh, ki jih v splošnem kar privzamemo. Nek večer takšnega dneva sem n-tič naredil napako, da sem bedel do pozne ure pri odprtem oknu in prižgani luči. Na obisk mi ni prišel nihče drug, kot kolonija vešč, za katere vemo, da rade krožijo okoli luči ali pa letijo v vroč ogenj, kar vodi v njihov propad, najverjetneje zaradi zelo zanimivega življenja.

Zakaj vešče (in mnoge druge insekte) privlači luč? Zakaj krožijo okoli virov svetlobe? Kako pogostokrat izkazujejo samomorilska nagnjenja? Ali letijo proti luni, v neskončnost?

Po par zelo zanimivih netolikostrokovnih člankih sem se odločil, da delim z vami teh nekaj besed.

Nekatere vrste vešč se poslužujejo tako imenovanega transverzalnega načinu potovanja. Potovanje te vrste poteka v transverzalni smeri  glede na smer potovanja, kjer se orientiraš s pomočjo nekega oddaljenega predmeta. Za veščo z aktivnim nočnim življenjem je bila luna že v zgodovini  zelo primeren kandidat, ki jim je pomagal ohranjati orientacijo in/ali leteti v ravni liniji.

V neki točki zgodovine se je izvalil človek in odkril luč. Čas človeštva je seveda diferencial v primerjavi s časom evolucije, zato ni dvoma, da le-ta ni imela pripravljene različice vešča_2.0, ki bi ločevala med celestialnimi objekti in med halogenko v tvoji garaži.

Medtem, ko bi lahko vešča prepotovala relativno ogromne razdalje brez efektivne spremembe položaja lune pa je zgodba popolnoma drugačna pri hišni luči. Vešča leti mimo hiše z odprtim oknom moje sobe, kjer imam prižgano luč, in vidi »luno«. Ker sedaj vemo, kako se orientira, potuje naprej in (!) opazi, da mora svojo smer popraviti, saj se je efektivni položaj luči spremenil, ker sta oba na kratki medsebojni razdalji.
To nosi temelje za globoka filozofska vprašanja za obstoj vešče s strani vešče. Zgodba je žalostna. Vešča kroži okoli luči, sproti korigira smer, storjeno pozabi (ker je pač vešča), konstantno pa misli, da leti v ravni liniji.
Ker je vešča le vešča, nima eksistencialističnih vprašanj, ta so prepuščena nam, medtem ko je vešča ujeta v prostoru in času svojega bednega življenja.

Tu se porodi možen odgovor na stalno vprašanje ljudi: “Zakaj je ta vešča skos pri miru?! ” Moje ugibanje je, da čaka v neskončnost, da pride luna na nebo, ali pa nekdo prižge luč, da bo njeno življenje spet imelo umeten smisel. Boga vešča.

Kaj pa samomorilska nagnjenja povprečne vešče? Zelo verjetno ste že slišali za “Bugg zapper ” ali pa taborniški ogenj (lat. Castra Ignis). To je luč, ki ni namenjena osvetljavi za branje knjig, ampak je filter za leteče žužke. Kot začetek odstavka namiguje, takšne stvari privlačijo vešče. Vešče seveda umrejo. Zakaj bi vešče to storile?

Sledeča teorija se malce razlikuje od prejšnje, ima pa nekaj podobnosti. Človeške oči so senzor svetlobe, ki se na neko jakost svetlobe adaptira. Ob večji spremembi občutimo kratkotrajno »slepoto«, dokler se oči ne navadijo na nov nivo jakosti svetlobe. Podobno delovanje naj bi potekalo tudi pri veščah, le da je pri njih relaksacijski čas za adaptacijo na spremembo na temno precej daljši od časa za spremembo na svetlo.
Druga stvar je, da se človek nagonsko umakne veliki vročini, vešča pa pač ne, ker to ni bilo v njeni evoluciji nikjer pomembno. Ko to dvoje združimo, dobimo veščo, ki kroži okoli vira svetlobe in toplote, pri čemer se na toploto ne odziva, hitro pa se navadi na jakost svetlobe luči. Tu pride do izraza fototaksa (ang. Phototaxis), ki je nagonsko umikanje ali približevanje se viru svetlobe, zaradi določenih razlogov organizma (link do wiki v komentarjih). Za razliko od recimo ščurkov, ki se svetlobi umikajo, vešče svetloba privlači.
Spomin vešče pa ni ravno bleščeč, zato ne pomni, da bi se svetlobi približala. Po nekaj takšnih korakih postane situacija kritična, vešča umre, vi pa ste zadovoljni nad nakupom.

Kaj smo se naučili? Življenje vešče je zelo verjetno bedno. Uživajte dar, ki vam je bil dan.

ML

Vir:
http://www.npr.org/templates/story/story.php?storyId=12903572
http://science.howstuffworks.com/environmental/life/zoology/insects-arachnids/question675.htm